S prizorišč zločinov odstranjuje najhujše madeže
Kellie Polaschek je v mladosti težko odprla pločevinko tune, tako zelo ji je smrdela, in najverjetneje si ni mislila, da bo nekega dne čistila ostanke telesnih tekočin in tkiv po najhujših kaznivih dejanjih. A ravno to se je zgodilo. Petdesetletna Avstralka je sicer imela sprva svoje običajno čistilno podjetje, nato pa ji je svakinja, medicinska sestra na urgenci, povedala, da bi lahko s čiščenjem prizorišč zločinov zaslužila veliko več. Kellie je poskusila in presenečena ugotovila, da je grozljivi prizori ne motijo tako zelo, kot je pričakovala.
Kellie in njena ekipa pridejo na vrsto, ko svoje delo opravijo policisti ter forenzični in drugi preiskovalci, in čeprav uporablja enake postopke in le nekoliko močnejša čistila kot pri običajnem čiščenju, pravi, da brez zaščitne opreme, predvsem oblačil, ne bi šlo.
»Greš v službo in opraviš svoje delo, to je to.«
»Trik je v tem, da ne razmišljaš preveč o tem, kaj se je tam zgodilo in kaj so vsi ti madeži. Greš v službo in opraviš svoje delo, to je to,« pravi Avstralka, ki je opisala tudi najhujšo izkušnjo, ki jo je imela kot forenzična čistilka. »Moški je mrtev ležal v kopalni kadi štiri tedne, preden so ga našli. Vroča voda je še dolgo tekla in poplavila celotno nadstropje, truplo pa je povsem razpadlo in njegove tekočine so se pomešale z vodo. Ta mešanica je bila izjemno nenavadna za čiščenje, saj je bila videti kot voda, a izjemno spolzka,« se spominja Kellie Polaschek.
