S sojuzom letela tudi Lajka

Izstrelitev vesoljske ladje sojuz MS-10, 139. polet človeške posadke v vesolje, se ni odvila po pričakovanjih. Ker je spodletela, so vse bodoče izstrelitve rakete in vesoljskih ladij vrste sojuz in sorodnih tovornih vesoljskih ladij brez posadke Progress odpovedali, vzroke težav pa išče posebna komisija.

Sojuz je tip rakete, ki je v vesolje poslal prvi umetni satelit Sputnik I, prvo živo bitje Lajko na Sputniku II in 12. aprila 1961 tudi Jurija Gagarina kot prvega človeka v vesolju. Raketo so stalno nadgrajevali in izpopolnjevali, najbolj je bila uporabna v času Sovjetske zveze in tudi Rusije: doslej so jih v vesolje izstrelili že več kot 1700. Čeprav so bile nekatere izstrelitve neuspešne, velja za najbolj zanesljivo na svetu.


Vesoljsko ladjo sojuz so začeli v Sovjetski zvezi razvijati v začetku 60. let prejšnjega stoletja. Glavno besedo pri programu je imel oče sovjetskega vesoljskega programa Sergej Koroljev. Sovjeti naj bi v času razvoja sojuza v vesolje izstrelili 25 takih vesoljskih ladij brez posadke, označili so jih kot satelite vrste kozmos. Opravili so številne polete, a hiteli tudi s prvim poletom s posadko. Ker sta bila pred vrati 50-letnica obstoja SZ in prvi maj, so načrtovali spektakel z vesoljskima ladjama sojuz 1 in sojuz 2. Prvi je 24. aprila 1967 poletel v vesolje sojuz 1 s kozmonavtom Vladimirjem Komarovom. Kmalu so se začele težave in po dobrem dnevu bivanja v vesolju se je kozmonavt vrnil domov. Med pristankom so se zapletla padala pristajalne kapsule, ki je treščila na zemljo s hitrostjo 480 kilometrov na uro in se razbila na koščke, kozmonavt tega ni preživel. Tudi pri vesoljski ladji sojuz 2, ki naj bi se s tremi kozmonavti na krovu v vesolju pridružila sojuzu 1, so ugotovili enako napako pri padalih. Pozneje so ugotovili, da je bilo pri prvem sojuzu vsaj 100, če ne 200 različnih tehničnih napak.


Sojuz 11 z Georgijem Dobrovoljskim, Vladimirjem Volkovom, Viktorjem Patasjevom je v vesolje poletel 6. junija 1971 in bil do 29. junija 1971 na prvi vesoljski postaji na svetu Saljut 1. Ob vrnitvi je v kapsuli nastala okvara in povzročila dekompresijo, zaradi česar so se kozmonavti, ki niso imeli skafandrov, zadušili. Po tej nesreči so kozmonavti v vesolje leteli v skafandrih in nekaj časa so bile posadke zgolj dvočlanske. V dolgi zgodovini poletov sojuza je bilo še nekaj nevarnih dogodkov, posadke so kljub neprijetnostim in manjšim poškodbam preživele.

Dokler ne bodo pojasnili tokratne težave, sojuzi ne bodo potovali do Mednarodne vesoljske postaje – predvidoma do prihodnje pomladi. Tam so trije astronavti, ki bi se morali s sojuzom, ki je tam, vrniti sredi decembra. Če se bodo, bo vesoljsko oporišče nekaj časa brez posadke, kar ne bi bilo prvič.