S Titom bi privabili milijon obiskovalcev
Kdo bi vedel, ali je beograjski župan Aleksandar Šapić hotel deliti samo predvolilne bombončke ali je mislil resno, ko je prejšnji teden napovedal pobudo, da »enkrat za vselej končamo s to Hišo cvetja in vrnemo mavzolej nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita v hrvaški Kumrovec, od koder je prišel«. Kakor koli, z zapisom na instagramu je sprožil številne polemike v Srbiji, zbudil antijugoslovanstvo, iz Kumrovca pa mu že odgovarjajo, da je Broz vedno dobrodošel tam.
Kot je povedal kumrovški župan Robert Šplajt za lokalne spletne medije, bi takšna atrakcija v vas ob meji s Slovenijo privabila milijon obiskovalcev in pospešila razvoj turizma in gospodarstva v občini. Zdaj Titovo rojstno hišo obišče okoli 160.000 ljudi na leto. »Mi na vse to ne gledamo skozi neko ideologijo ali vračanje starih časov, ampak skozi komercializacijo celotne zgodbe,« poudarja Šplajt.
Po Šapićevi pobudi pa bi Hiša cvetja po novem postala muzej srbske zgodovine, kraj, kjer bi namesto dosmrtnega predsednika SFRJ počivali »največji srbski velikani, ki so nas resnično branili, denimo Stepa Stepanović, Živojin Mišić, Radomir Putnik in drugi«. Šapić je poudaril, da so to ljudje, ki jih je Evropa občudovala, pri tem pa omenil tudi Dragoljuba Mihailovića - Draža, »ki je branil Srbijo v balkanskih vojnah in v prvi svetovni vojni pred Avstro-Ogrsko ter v drugi svetovni vojni pred nacisti. Branil nas je tudi pred tistim, iz katerega smo naredili mit, pred Josipom Brozom, ki je bil avstro-ogrski desetar in kot tak streljal na nas.«
A Beograd je pred lokalnimi volitvami in srbski politični komentatorji okoli županove pobude zaznavajo nagovarjanje volilnega telesa nacionalistično usmerjenih strank. Šapić je namreč trenutno župan Beograda v tehničnem mandatu in kandidat za beograjskega župana vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) na prihajajočih volitvah v beograjsko mestno skupščino, ki bodo 2. junija.
Prve pobude za selitev Titovega groba so bile sicer že na začetku devetdesetih let, ko je Jugoslavija razpadala, Šapić pa je zdaj ocenil, da tako, kot je Zoran Đinđić kot župan Beograda leta 1997 odstranil peterokrako zvezdo s Starega dvora, je treba Broza zdaj preseliti z Dedinja. »Menim, da moramo končno odstraniti avreolo komunizma, ki je bil tukaj desetletja lažno predstavljan. Tisto obdobje naše zgodovine, ki ga simbolizira Broz, je bilo za srbsko ljudstvo eno najbolj pogubnih, in zato je pomembno, da tam ne počiva več.«
Iz nekdanjih republik v največjem številu prihajajo Slovenci, posebno med državnimi prazniki in počitnicami.
Največ je Slovencev
V Muzeju Jugoslavije, ki skrbi za Hišo Cvetja, ne želijo prilivati olja na ogenj. »Muzej Jugoslavije ima velik pomen tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Naše stališče je enako kot doslej, da takšnih in podobnih izjav ne bomo komentirali,« je za Delo in naš časopis povedal piarovec Miloš Ristović.
Muzej je republiška kulturna ustanova, ustanovljena leta 1996, od leta 2007 pa so pravice ustanovitelja prenesene na Ministrstvo za kulturo Republike Srbije. »Muzej poseduje na desettisoče neprecenljivih predmetov in je ena najbolj obiskanih kulturnih ustanov v Srbiji z več kot 120.000 obiskovalci na leto. Med drugim prihaja veliko Kitajcev, Američanov s križarjenj, Grkov, Turkov ... iz nekdanjih republik pa v največjem številu prihajajo Slovenci, posebno med državnimi prazniki in počitnicami, za njimi Hrvati.«
Po mnenju Danila Šarenca, višjega znanstvenega sodelavca srbskega Inštituta za novejšo zgodovino, pa je Šapićeva pobuda škandalozna. Posebej omenja županovo ignoranco in nekulturo. »Beograd si ne zasluži tako nesramnega župana. Odzivi kolegov zgodovinarjev gredo v dve smeri. Tistim bolj liberalnim in državljansko naravnanim se zdi ta ideja nora. Na drugi strani pa je precej tistih, ki ideje ne smejo javno podpirati, zasebno pa se je veselijo,« je dejal Šarenac.
Tudi Sarajevo
Premier Kantona Sarajevo Nihad Uk je prav tako sporočil, da Tito ne bo ostal brez doma in da »obstaja antifašistično mesto, ki je ponosno na svojo partizansko dediščino – in to je Sarajevo«.
Zgodovinar tudi meni, da se je Šapić z več izjavami na to temo pokazal kot predstavnik skrajnega srbskega nacionalizma. »Žal s širšega vidika ta pobuda kaže, da je Srbska napredna stranka še vedno dedinja mnogih idej Srbske radikalne stranke. Vseeno upam, da bo večina državljanov spregledala te banalne in škodljive ideje in da iz tega ne bo nič. Jugoslovanska dediščina je del Srbije, kot je del vsake druge nekdanje jugoslovanske republike. Mislim, da je Beograd dovolj velik, da bo še naprej brez težav imel in Hišo cvetja in Muzej Jugoslavije.«
Da je Šapić vznemiril tudi zgodovinsko stroko, češ da je nerazgledan, ker muzej zgodovine Srbije že obstaja, in da hoče s širjenjem sovraštva prikriti nesposobnost reševanja problemov mesta Beograd. Na Hrvaškem pa je dobil drugačen odziv. Po pisanju Jutarnjega lista je znani hrvaški podjetnik Ivan Komak, lastnik pivovarne Osijek, pripravljen biti pokrovitelj tega projekta in ga tudi organizirati.
Titovo rojstno hišo obišče 160.000 ljudi na leto. S Titom naj bi število obiskovalcev skočilo na milijon. Prve pobude za selitev groba že na začetku 90. let.
