V ANGLEŠKEM ŽIVALSKEM VRTU

Samčka flaminga uspešno izvalila jajce

V živalskem vrtu ne vedo, kje sta ga dobila. Starševstvo jima kljub temu gre odlično.
Fotografija: Najraje imajo gnezda iz blata. FOTO: Ray Orton/getty Images
Odpri galerijo
Najraje imajo gnezda iz blata. FOTO: Ray Orton/getty Images

V enem od angleških živalskih vrtov sta čilska plamenca, oba samčka, uspešno izvalila jajce in zdaj mladega ptička vzgajata kot svojega. Čeprav tovrstno početje pri flamingih, enako velja tudi za pingvine, ni nič nenavadnega, pa je Paignton Zoo tokrat zabeležil prvi takšen primer.

V zadnjih nekaj letih so oskrbniki teh krasnih eksotičnih ptičev že večkrat sicer opazili, da sta se med obdobjem parjenja poparčkala po dva samca ali dve samici, a je ostalo pri tem, da sta si delila gnezdo. Kje sta Arthur in Curtis dobila jajce, pa še zdaj nihče od zaposlenih v živalskem vrtu ne ve, pravi kustos za ptice Pete Smallbones.

»Očitno je bilo jajce na razpolago, nezaščiteno v gnezdu in sta zgrabila priložnost. Na oddelku za ptice nam je takšno početje poznano, flamingi, pingvini in še nekatere druge vrste ptic si pogosto izbirajo partnerje istega spola, zato sprva temu nismo posvečali preveč pozornosti. Šele, ko smo opazili, da skrbita za jajce, smo pogledali malo bolj debelo, a sta zanj skrbela odlično,« je za CNN povedal Smallbones.

Ptiček že veselo raziskuje svet. FOTO: Jeannettekatzir/Getty Images
Ptiček že veselo raziskuje svet. FOTO: Jeannettekatzir/Getty Images

Prirojen občutek za starševstvo

Med obdobjem parjenja je sicer za mnoge ptiče značilno, da pari preživljajo skupaj veliko časa, pogosto si sledijo na vsakem koraku, a da dva ptiča postaneta par šele, ko si najdeta gnezdo in si ga tudi delita. V tem gnezdu se nato izmenjujeta, eden sedi v njem, drugi išče hrano ali počne kaj drugega, takšno početje pa je neodvisno od tega, ali je v gnezdu jajce ali ne. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem obnašanja ptic, je zadnji primer dokaz, da imajo te živali prirojen občutek za starševstvo in tudi prirojeno prilagodljivost.

Nova dognanja bi lahko pomagala strokovnjakom, ki se borijo za obstanek te vrste plamencev, ki jih je v divjini iz leta v leto manj. Tudi zato, ker so pri parjenju izredno izbirčni. Opazovanja, ki so jih opravili v divjini, so denimo razkrila, da lahko med enim in drugim parjenjem flamingov mine po devet in več let, tako dolgo lahko ti ptiči čakajo na popolne vremenske in druge razmere, na pravega partnerja, material za izgradnjo gnezda in podobno. In četudi jim v živalskem vrtu nudijo material, zavetje, tudi izbira partnerjev je pestra, se flamingi ne parijo vsako sezono, zakaj je tako, strokovnjaki ne vedo.

V naravi jih je vedno manj. FOTO: Bari Paramarta/Getty Images
V naravi jih je vedno manj. FOTO: Bari Paramarta/Getty Images

A tudi, če gre do te faze parjenja vse po načrtih, se lahko kaj zalomi pozneje. Prav v živalskem vrtu Paignton so denimo pred leti imeli primer, ko se je mladi plamenec izvalil nekaj tednov prepozno in ne bi preživel bližajočih se hladnih dni, zato so ga morali evtanazirati, precej mladičev pa je poginilo tudi zaradi različnih bolezni. No, piščetu, ki ga vzgajata Arthur in Curtis, gre menda odlično.

»Star je že en mesec in starši delo opravljajo zelo dobro. Zdaj mu moramo samo še poiskati ime,« je dejal Smallbones, ki pravi, da mali flamingo že raziskuje okolico, se igra z drugimi mladiči, še vedno pa prihaja k očetoma po hrano.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije