Se bo Ukrajina odpovedala Natu?
Prvi obisk tujih voditeljev v Kijevu od začetka ruske invazije se je sklenil mirno: premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala, so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu in premierju Denisu Šmigalju med torkovim večernim srečanjem izrazili podporo v boju za svobodo in demokracijo, trojica pa se je že včeraj varno vrnila na Poljsko.
Natova vrata zaprta
V ospredju dogajanja pa je še vedno četrti krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki potekajo že od ponedeljka. Kot se strinjajo na obeh straneh, so pogovori zahtevni, razlike med pričakovanji obeh delegacij pa ogromne, zato potrebujejo čas in strpnost, poročajo, a so vendarle nekoliko bolj optimistični kakor v prvih treh krogih pogovorov, ki so se sklenili brez napredka. Tokrat na preboj namiguje privolitev Kijeva v razpravo o nevtralnosti, kar naj bi pomenilo približevanje dogovoru v nekaterih točkah mirovnega sporazuma, je ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Nevtralnost naj bi bila skupaj z varnostnimi jamstvi za Ukrajino brez širitve Nata oziroma demilitarizirano Ukrajino z lastno vojsko, na primer po zgledu Avstrije ali Švedske, za Rusijo zelo pomembna. Ukrajina vztraja, da ultimatov ne bo sprejemala, a kljub temu obstajajo možnosti za kompromis, je potrdil svetovalec predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak, vendar zavrnil koncept nevtralnosti, ki ga predlaga Rusija. Ukrajina zahteva trdna mednarodna zagotovila glede njene varnosti v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada. Da postaja jasno, da Natova vrata za Ukrajino vendarle niso odprta, je že pred dnevi nakazal ukrajinski predsednik, vse bolj očitno je, da se bodo morali zanesti sami nase, je še sklenil. Ukrajina, kot vemo, na pogajanjih zahteva ustavitev spopadov in umik ruskih enot, medtem ko Rusija poleg odpovedi namere pridružitve zvezi Nato pričakuje tudi uradno priznanje Krima kot ruskega, pokrajin Lugansk in Doneck pa kot neodvisnih držav. V zraku je še vedno neposredno srečanje med Zelenskim in Vladimirjem Putinom, o katerem naj bi se prav tako dogovarjali pogajalci.
Na Hrvaškem se še vedno nadaljujejo razprave o okoliščinah strmoglavljenja brezpilotnega letalnika v zagrebškem predelu Jarun. Kot je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, dron ni bil oborožen, hrvaški premier Andrej Plenković pa vztraja pri drugačnih pojasnilih. »Kaže, da je šlo za neoborožen letalnik, ki je zašel in mu je zmanjkalo goriva,« je prepričan Stoltenberg, ki je še poudaril, da je Natova protizračna obramba sledila brezpilotnemu letalniku. V Zagrebu o preletu drona, ki je pred strmoglavljenjem prešel zračni prostor dveh članic Nata, niso bili obveščeni, Plenković pa z obrambnim ministrom Mariem Banožićem vztraja, da je bilo na letalniku razstrelivo. Neuradni viri sicer navajajo, da naj bi bil izgubljeni letalnik ukrajinski, nosil pa naj bi bombo, ki naj bi se sprožila nad ruskimi položaji v Ukrajini. Po incidentu je Plenković naznanil, da bodo hrvaški zračni prostor pomagala nadzorovati francoska letala, dokler se ni vmešal predsednik države Zoran Milanović in kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske prepovedal prelete vojaških letal nad Zagrebom in vsemi drugimi hrvaškimi mesti ter vznemirjanje prebivalstva. S tem je razhudil predvsem vladajoči HDZ, češ da preganja zaveznike, ki pomagajo varovati hrvaško nebo.
Med mirovnimi pogovori, ki potekajo v obliki videokonference, pa kar naprej odzvanjajo sirene, ki opozarjajo na zračne napade, in donijo eksplozije, obžaluje prebivalstvo, ki vsak dan trepeta za svoje življenje. Vse huje je v Kijevu, Lvovu, Ivano-Frankivsku, Odesi, Zaporožju in Dnipru, v humanitarni krizi pa se še naprej utaplja Mariupol, ki ga je uspelo zapustiti dobrim 2000 avtomobilom, še vsaj toliko pa jih čaka na priložnost, da pobegne iz obleganega mesta, v katerem je ujetih okoli 400.000 prebivalcev brez vode, ogrevanja, elektrike, primanjkuje tudi hrane in zdravil. Ruske sile naj bi zavzele tudi glavno bolnišnico, kjer naj bi s približno 400 bolniki in medicinskim osebjem ravnali kot s talci.
Putin naj odgovarja za vojne zločine, vpijejo v Ukrajini, z njimi soglašajo tudi v ameriškem senatu, kjer so izglasovali, da ruskega predsednika obsodijo za vojnega zločinca, tako tudi ruske generale, ki vodijo napade. Zelenski je včeraj v videonagovoru ob stoječih ovacijah naslovil tudi oba domova ameriškega kongresa in izrazil hvaležnost za pomoč, a poudaril, da je njegova država potrebuje še več, in znova pozval k zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino ter k nadaljnjim sankcijam Rusije. O vojni v Ukrajini – od začetka invazije državo vsak dan zapusti v povprečju 75.000 otrok – so včeraj razpravljali tudi obrambni ministri Nata na izrednem zasedanju v Bruslju. Odbor ministrov Sveta Evrope pa je na izredni seji po 26 letih članstva Rusijo izključil iz organizacije.
»Opozarjam, da so oborožene sile zavezane varovanju novinarjev v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ter najostreje obsojam primere, ko novinarji postanejo tarča napada,« je poudaril francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in dodal, da predstavniki medijev prispevajo k zagotavljanju nepristranskih informacij ter javni razpravi. Od začetka ruske invazije je bilo v Ukrajini med opravljanjem dela ubitih že pet novinarjev, še več pa je bilo ranjenih. V ponedeljek sta bila v Ukrajini ubita snemalec televizije Fox News Pierre Zakrzewski ter ukrajinska producentka Oleksandra Kuvšinova; v nedeljo je življenje med opravljanjem svojega dela izgubil ameriški novinar Brent Renaud, že pred tem sta bila ubita ukrajinska novinarja Evgenij Sakun in Viktor Dudar. Organizacija Novinarji brez meja je že 8. marca ruske sile obtožila, da vozila, označena z znakom press, namenoma jemljejo za tarčo.
