LEPOTE

Še bomo deležni spektaklov na nebu, v teh delih sveta jih lahko pričakujemo

Trenutno je Sonce v fazi solarnega maksimuma, ko je dejavnost največja. Maja smo bili priča enemu najbolj vidnih polarnih sijev v preteklih 500 letih.
Fotografija: Severni sij, ki je v začetku meseca razsvetlil nebo nad Laponsko. FOTO: Alexander Kuzn/Reuters
Odpri galerijo
Severni sij, ki je v začetku meseca razsvetlil nebo nad Laponsko. FOTO: Alexander Kuzn/Reuters

Sonce je vstopilo v obdobje, ko je njegova dejavnost na vrhuncu, kar bi lahko trajalo še približno eno leto, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. V prihodnjih mesecih se tako glede na napovedi znanstvenikov obeta še veliko priložnosti za opazovanje severnega sija, večinoma bodo sicer v tem nebesnem spektaklu lahko uživali prebivalci severnejših predelov Zemlje, predvsem Skandinavije, Kanade ter severnega dela Rusije, ob močnih Sončevih nevihtah pa se lahko sreča nasmehne tudi nam.

Sončeva dejavnost sledi 11-letnemu ciklu, ko se izmenjujejo obdobja manjše in večje aktivnosti. Trenutno je Sonce v fazi tako imenovanega solarnega maksimuma, ko je njegova dejavnost največja. Krepiti se je sicer začela pred dvema letoma, običajno pa traja od tri do štiri leta in se glede na trenutne analize zbranih podatkov še ne izteka. »V času solarnega maksimuma (...) se poveča količina Sončeve dejavnosti,« je pojasnil direktor programa za vesoljsko vreme pri Nasi Jamie Favors. Ta okrepitev po njegovih besedah ponuja vznemirljivo priložnost, da o naši najbližji zvezdi izvemo več, obenem pa ima konkretne učinke na Zemljo in celotno Osončje.

V okolici Berlina se je nebo obarvalo rožnato. FOTO: Ralf Hirschberger/Afp
V okolici Berlina se je nebo obarvalo rožnato. FOTO: Ralf Hirschberger/Afp

Močno vpliva na pogoje v vesolju

Sončeva dejavnost denimo močno vpliva na pogoje v vesolju, ki so znani kot vesoljsko vreme. To ima lahko učinek na satelite in astronavte v vesolju pa tudi na komunikacijske in navigacijske sisteme. Ko je Sonce najbolj aktivno, postanejo pogostejši tudi pojavi, kot je denimo severni sij. Ta pojav nastane, ko nabiti delci iz izbruhov pridejo v stik z magnetnim poljem Zemlje ter sprožijo geomagnetno nevihto, ki razsvetli nebo. Čeprav je verjetnost opažanja te barvite svetlobe največja v času solarnega maksimuma, Nasini znanstveniki zagotavljajo, da jih je mogoče opaziti tudi v drugih, mirnejših obdobjih Sončevega cikla.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije