Se bomo morali vse življenje vsakih nekaj mesecev cepiti proti koronavirusu?

Ponekod stroka poziva k tretjemu odmerku cepiva, v Izraelu pa cepijo že četrtič. Ponekod imajo že dvakrat cepljeni status necepljenih, zato si nekateri iz glave ne morejo izbiti vprašanja, ali je to naša nova realnost: cepljenje vsakih nekaj mesecev proti novemu koronavirusu. Kaj si o tem misli stroka, so pri New York Timesu vprašali več imunologov.

»Poznamo cepiva, ki se dajejo periodično, ampak mislim, da mora obstajati drug način od tega, da se moramo cepiti vsakih šest mesecev,« je dejala Akiko Iwasaki, imunologinja z Univerze Yale. Pravi, da je v Ameriki cepljenih okoli 73 odstotkov odraslih, komaj tretjina pa se jih je odločila za tretji odmerek.

Stroka bi tretji odmerek, četrtega pa ...

»Mislim, da dolgoročno takšen sistem ni vzdržen,« meni Deepta Bhattacharya, imunolog Univerze v Arizoni. Ob tem opozarja, da za četrti odmerek še nimajo podatkov, s čimer bi priporočila sploh lahko podprli. Za ljudi, ki imajo oslabljen imunski sistem, je po mnenju strokovnjakov drugače. Po njihovem poživitveni odmerek poveča količino protiteles in pomaga preprečevati infekcijo, s tem pa da se upočasni ali zmanjša pritisk na zdravstvene ustanove. Ne glede na vse pomisleke, ki bi jih kdo imel, v en glas priporočajo tretji odmerek cepiva proti koronavirusu.

A zadnje študije kažejo, da le nekaj tednov po tretjem odmerku količina protiteles upade, še celo ob vrhuncu količine protiteles pa se okužba ne prepreči, zato naj bi bilo cepivo, usmerjeno proti omikronu, ustreznejše. »Celo s takšno količino protiteles je zelo težko ustaviti virus za dolgo časa,« je dejal virolog Shane Crotty s kalifornijskega inštituta za imunologijo La Jolla in izpostavila pomembnost razvoja popravljenega cepiva, prilagojenega različici omikron. Pfizer z Biontechom, Moderna in Johnson & Johnson že delajo na tem, dosegljiva pa bodo v nekaj mesecih. 

Razmišljate o četrtem odmerku? Počakajte na novo cepivo

»Nima smisla še naprej vztrajati s poživitvenimi odmerki proti različici, ki je ni več,« trdi imunolog Ali Ellebedy, z washingtonske univerze v St. Louisu. »Če po tretjem odmerku razmišljate o četrtem, bi jaz na vašem mestu počakal na popravljeno cepivo.« Če je cilj izboljšana imunost proti omikronu in bodočim različicam, potem obstajajo boljše taktike kot stalno cepljenje z istim cepivom, izdelanim za boj proti izvirni različici.

V začetku so nekateri strokovnjaki nasprotovali poživitvenemu odmerku. Cilj je bil namreč, da se s cepivi prepreči večina hospitalizacij. Med temi je bil tudi imunolog Scott Hensley z univerze v Pensilvaniji: »Zaradi omikrona sem spremenil mnenje.« Zdaj podpira tretji odmerek, a ne vidi največ smisla v strategiji Izraela, saj da se telo po treh odmerkih, morda celo že po dveh, dobro spopade z virusom. Omenja celice T in B in opozarja, da okužba s koronavirusom sicer ni preprečena, so pa milejši bolezenski simptomi, pa tudi manj ljudi potrebuje bolnišnično zdravljenje.

»Cepljeni se dobro držijo, če gledamo skozi število hospitalizacij,« pa pravi Michel Nussenzweig, imunolog z Rockefellerjeve univerze v New Yorku. Omikron je po njegovem mnenju jasno pokazal, da je preprečevanje vseh okužb izgubljena bitka. Če bi cepiva preprečevala okužb in razširjanje virusa, bi periodično cepljenje morda bilo smiselno: »Ampak zdaj imamo omikron in kaj bi bil potem namen tega?« Nussenzweig dodaja, da je cilj preprečiti hujši potek bolezni, zaradi česar bi bile potrebne hospitalizacije.