VZTRAJNOST
Veliki uspeh: rover pristal na Marsu in že poslal prve fotografije (VIDEO)
Zgodilo se je ob 21.48 po slovenskem času.
Odpri galerijo
Ob 21.48 po slovenskem času je v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance (po slovensko Vztrajnost), ki so ga proti rdečemu planetu poslali julija lani. 1.040 kilogramov težko vozilo bo iskalo morebitne znake življenja ter proučevalo atmosfero in geologijo Marsa, ki se ob času pristanka roverja nahaja približno 55 milijonov kilometrov od Zemlje.
Nasin najkompleksnejši rover do zdaj, ki je vreden 2,5 milijarde dolarjev (približno dve milijardi evrov), bo zbiral tudi vzorce zemljine in kamnin. Na vozilu je sedem znanstvenih instrumentov, poleg njih pa še dva mikrofona, 23 kamer, laser in tudi manjši brezpilotni helikopter. Ta bo občasno skeniral površje na Marsu in pomagal znanstvenikom pri tem, kam poslati rover.
Ameriška odprava z roverjem Vztrajnost je del vesoljskega programa Artemis, katerega cilj je, da bi človek do leta 2024 znova pristal na Luni, do leta 2028 pa bi vzpostavili stalno prisotnost ljudi na njej. To bi bila stopnica na poti človeka na Mars.
V orbito se rover ne bo utirjal, ampak je sedem minut po vstopu v atmosfero pristal na površju. V teh sedmih minutah groze, kot so jih poimenovali, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Nedolgo po pristanku je že poslal prve fotografije s površine Marsa.
Do zdaj je bila uspešna približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč zelo težko pristati. Sam pristanek je bil podoben kot pri roverju Curiosity, je bil pa precej natančnejši. Medtem ko je Curiosity tarčo zadel na tri kilometre, jo je Perseverance na 40 metrov, poroča spletni portal Slotech in dodaja, da bo misija Perseverance trajala najmanj eno marsovsko leto (687 naših dni), morda pa še dlje.
Nasin najkompleksnejši rover do zdaj, ki je vreden 2,5 milijarde dolarjev (približno dve milijardi evrov), bo zbiral tudi vzorce zemljine in kamnin. Na vozilu je sedem znanstvenih instrumentov, poleg njih pa še dva mikrofona, 23 kamer, laser in tudi manjši brezpilotni helikopter. Ta bo občasno skeniral površje na Marsu in pomagal znanstvenikom pri tem, kam poslati rover.
Ameriška odprava z roverjem Vztrajnost je del vesoljskega programa Artemis, katerega cilj je, da bi človek do leta 2024 znova pristal na Luni, do leta 2028 pa bi vzpostavili stalno prisotnost ljudi na njej. To bi bila stopnica na poti človeka na Mars.
V orbito se rover ne bo utirjal, ampak je sedem minut po vstopu v atmosfero pristal na površju. V teh sedmih minutah groze, kot so jih poimenovali, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Nedolgo po pristanku je že poslal prve fotografije s površine Marsa.
Do zdaj je bila uspešna približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč zelo težko pristati. Sam pristanek je bil podoben kot pri roverju Curiosity, je bil pa precej natančnejši. Medtem ko je Curiosity tarčo zadel na tri kilometre, jo je Perseverance na 40 metrov, poroča spletni portal Slotech in dodaja, da bo misija Perseverance trajala najmanj eno marsovsko leto (687 naših dni), morda pa še dlje.