Sedem napovedi in prerokb, ki se jim danes lahko od srca nasmejimo
Nekateri ljudje naj bi imeli sposobnost videti, kaj se bo zgodilo, nekateri pa le mislijo, da to zmorejo. Uresničile so se denimo predvidevanja velikana znanstvene fantastike Arthurja C. Clarka, ki je že leta 1964 napovedal delo na daljavo in 3D tiskalnike.
Na srečo se nekatere (skoraj) apokaliptične prerokbe nikoli niso uresničile. Poglejmo jih sedem po izboru uredništva Sky History.
Svetopisemski apokrif in sodni dan
V svetopisemskih apokrifih, nekanonizirani spisih, ki govorijo o Jezusu iz Nazareta, je bilo prerokovano, da bo poslednja sodba tisoč let po Kristusovem rojstvu. Leta 999 so si to razlagali, da bo konec sveta leta tisoč. Mnogi so romali na goro Sion, da bi pričakali Jezusov prihod, a na koncu se ni zgodilo čisto nič. Naj omenimo, da so mnogi na romarski poti umrli, mnogi so razdali vse svoje imetje.
Kolumbova popotovanja
Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko, verjetno poznate vsi. Morebiti pa ne veste, da je španskega kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo leta 1486 prosil, naj podpreta njegove raziskovalne ekspedicije. Monarha sta posebno komisijo prosila, naj ugotovi, ali Kolumbova ideja dobra. Znalci so očitno presodili, da raziskovalno potovanje nima prihodnosti, saj da je odkritje neraziskanih območij, ki bi imela kakšno vrednost, malo verjetno.
Kolumb je bil še večkrat zavrnjen, naposled pa leta 1492 le »odkril« Ameriko.
Potop, ki ga ni bilo
20. februarja 1524 bi moralo biti konec sveta, ko naj bi se zgodil potop. Seveda, če bi verjeli nemškemu matematiku, astrologu in duhovniku Johannesu Stoefflerju. Mnogi, ki so mu zaupali, so v paniki takrat gradili barke, še cesar Karel V. je pobegnil v višje ležeče kraje.
Pol stoletja pozneje smo še vedno tu. Treba pa je priznati, da je ogromna nevihta takrat res prinesla poplave in opustošenje, zaradi česar velja za napol pravo napoved. Mimogrede, konec sveta je napovedal še leta 1528. Vznemirjenja je bilo takrat nekaj manj.
Komet in globalna požarna nevihta
Ljubitelj kometov William Whiston je leta 1736 napovedal, da bo komet 16. oktobra tega istega leta povzročil konec sveta, in sicer naj bi padel na zemljino površje in zanetil globalno požarno nevihto. Ljudje, ki so pričakovali dan pogube, so zapadli v histerijo, mnogi pa so jih poskušali pomiriti.
Dan pogube je šel mimo, z njim pa tudi Whistonov ugled.
Nakup Aljaske
Leta 1867 so ZDA od Rusije za dobrih sedem milijonov kupile Aljasko. Eden od kritikov je bil tudi politik Cadwallader C. Washburn, ki je dejal, da jim to rusko ozemlje ne more dati ne časti, ne bogastva, ne moči, ampak da je vir šibkosti, stroškov, brez kakršnegakoli ustreznega donosa.
Danes vemo, da je Aljaska polna naravnih virov pa tudi pomemben kraj za divje živali in turizem.
Vojna v zraku
Ferdinand Foch je zaslovel med prvo svetovno vojno. Seznanjen je bil s taktiko bojevanja na kopnem, o boju iz zraka pa je leta 1911 dejal, da so letala zanimive igrače, vendar brez vojaške vrednosti.
Podobno je menil ameriški vojni minister Newton Baker, ki je leta 1921 ocenil, da so letala v boju tako neuporabna, da bi z veseljem stal na palubi ladje, ki bi jo letala bombardirala.
Da je ironija še večja: leta 1959 je francoska mornarica novo letalonosilko poimenovala po Fochu.
Leto 2000 in milenijski hrošč (Y2K)
Iz novodobne zgodovine se verjetno spomnite opevanega milenijskega hrošča. Nekateri strokovnjaki s področja informacijske tehnologije so takrat napovedovali, da bo prišlo do računalniške napake, ki bo vodila v globalno katastrofo. Leto 2000 je minilo, mi pa smo še vedno tukaj, kajne?
