Selijo središče mesta, s temelji vred

Morda ste v zadnjih tednih brali o strahovih, ki tarejo prebivalce Velenja in Šoštanja, precej bolj slednje, saj se bojijo, da bi se pregrada, ki deli Šoštanjsko jezero od Velenjskega, pogreznila in bi voda iz Velenjskega jezera poplavila Šoštanj. Obe jezeri sta nastali zaradi posedanja zemlje pri izkopih v tamkajšnjem rudniku lignita, ki je hkrati največji in edini še delujoči rudnik premoga v Sloveniji. S podobnimi težavami so se srečevali v najbolj severnem mestu na Švedskem, v laponskem mestu Kiruna, kjer je največji podzemni rudnik železove rude v Evropi. Zaradi strahu, da bi se mesto ugreznilo v rudniške jame in jaške pod njim, bodo več kot polovico mesta preprosto prestavili za dobre tri kilometre vzhodno.

Enkratni podvig

Ker so rudnik vse od leta 1890, ko so odkrili bogate zaloge železove rude in ustanovili rudarsko družbo Loussavaara-Kiirunavaara Aktiebolag (LKAB), vztrajno širili – najgloblji jašek je 1365 metrov pod zemljo –, so tla pod Kiruno tako nestabilna, da bi se lahko velik del mesta čez nekaj desetletij preprosto ugreznil. To so dognali švedski strokovnjaki in pripravili načrt za prestavitev več kot polovice mesta. Glede na to, da v Kiruni po nekaterih podatkih izkopljejo skoraj 90 odstotkov vse železove rude v Evropi in je rudnik za Laponsko in seveda tudi Švedsko zelo pomemben gospodarski dejavnik, se je uprava ob podpori države kljub visokim stroškom – preselitev mesta naj bi stala dve milijardi evrov – že pred tremi leti odločila za ta enkratni podvig.

Rudarska družba LKAB je že oziroma še bo odkupila 3050 hiš in drugih stavb, ki naj bi bile najbolj izpostavljene nevarnosti zaradi rudarjenja pod njimi, in jih nekaj porušila ter tri kilometre vzhodno od središča mesta postavila na novo, vključno z novim središčem in osrednjim trgom, nekaj pa jih nameravajo prestaviti s temelji vred. Prav tako nameravajo prestaviti oziroma na novo zgraditi javne zgradbe, kot so šole in vrtci, uradi, mestna hiša, trgovine in bolnišnica.

Vzhod lahko postane zahod

Zdaj najvzhodnejše predele mesta, na katere rudarjenje pod zemljo ne bo imelo vpliva, bodo pustili pri miru, le da bodo postali najzahodnejši predeli Kirune. Selitev se bo dogajala po etapah, in kot načrtujejo na Laponskem, naj bi bilo novo mestno jedro končano do leta 2040. Prvi del je gradnja novega središča, v katerem bo na osrednjem prostoru mestna hiša, poimenovana Kristal, in deset stavb s trgovinami, uradi, hoteli in javnim trgom. Novo središče naj bi bilo gotovo do prihodnjega leta.

Nova mestna hiša je bila zgrajena že lani, vanjo so prestavili stolp z uro, ki je krasil stari magistrat. Kmalu bo sledila selitev ene od mestnih znamenitosti, lesene rdeče cerkve, zgrajene pred 103 leti. Njo bodo najprej razstavili in jo po delčkih znova postavili na novi lokaciji. Prav rdeča cerkev je poleg hotela v ledu privabljala največ turistov in pred leti so jo Švedi med glasovanjem razglasili za najbolj zanimivo stavbo severne Švedske. Prav tako potekajo zaključna dela na enaindvajsetih zgradbah, ki so jih v originalnem stanju prestavili v bližino mestne hiše, v podobno razporeditev, kot so jo imele v starem središču. Te zgradbe so prestavili v soglasju s prebivalci, ki so se strinjali, da je za dušo mesta pomembno imeti nekaj pridiha zgodovinskosti tudi v novem središču.

Pogajanja in dvomi

Za preostale hiše, ki jih nameravajo prestaviti, še potekajo pogajanja z lastniki in stanovalci. Nekatere bodo morali povsem podreti in jih na novo zgraditi. Večina prebivalcev Kirune razume razloge za selitev in ji je naklonjena, saj se je v zadnjih treh letih le en lastnik hiše obrnil na sodišče in se noče več pogajati z rudarsko družbo o prodaji svoje stare hiše, ki bi jo v procesu prestavitve morali povem porušiti. Nekateri lokalni politiki so švedskim in britanskim medijem v zadnjem času izražali dvom, ali bo LKAB sposobna prestaviti več kot polovico mesta. Predvsem jih skrbi, ker družba ni dala prav nobenih trdnejših zagotovil, da bo to naredila, in če bi cena železove rude padla, se zdaj bojijo, da bi podjetje ostalo brez potrebnega denarja za selitev in s polovico porušenega mesta.

Kiruna ima približno 23.000 prebivalcev in – bolj kot zanimivost – 11.000 snežnih sani, velika večina delovno sposobnega prebivalstva pa je tako ali drugače poslovno povezana z rudarsko družbo LKAB. Leži približno 140 kilometrov globoko v arktičnem krogu in zaradi večstoletne tradicije rudarjenja ljudje na prestavljanje hiš in drugih stavb ne gledajo preveč nezaupljivo. Kajti selitev v Kiruni ni prva, ko so morali zaradi nevarnosti pogrezanja prestaviti stavbo ali dve. A še nikoli ni šlo za obsežno prestavitev več kot polovice mesta, z zgodovinskim središčem vred.

Prihodnost

Čeprav naj bi bila nova selitev Kirune rešitev za prihodnost – za oblikovanje novega mestnega središča je družba LKAB najela stockholmski arhitekturni biro White, ki je projekt poimenoval Kiruna 4-ever (Kiruna za zmeraj) –, pa nekateri strokovnjaki niso najbolj prepričani o tem. Menijo namreč, da selitev le kakšne tri kilometre proti vzhodu ne bo dolgoročna rešitev, kajti Kiruna leži na zelo bogatih zalogah železove rude in niso prepričani, da ne bo rudarska družba LKAB čez kakšnih sto let spet razmišljala o prestavitvi mesta. Čeprav se vmeša tudi vprašanje ekonomičnosti. Če bo premestitev stala dve milijardi evrov, pravijo nekateri švedski ekonomisti, je veliko vprašanje, ali se bo podjetje še kdaj odločilo za takšen korak.

Še posebno ker Kiruna ni edino mesto, ki leži na bogatih zalogah železove rude. Kakšnih pet kilometrov od Gällivara, Kiruni najbližjega mesta, je vas Malmberget. Tudi tam ima rudarska družba LKAB zelo velik in pomemben rudnik železove rude. Ker je tam učinek na okolje zelo podoben oziroma še hujši kot tisti v Kiruni, razmišljajo o prestavitvi vasi. Pred petdesetimi leti se je celo vdrlo središče vasi, nastala je velika luknja in od takrat počasi prestavljajo hiše. Rudarska družba in lokalna politika tudi tu načrtujejo prestavitev oziroma bolje rečeno kar njeno popolno uničenje, saj je pod njo še veliko železove rude, prebivalce pa bi preselili v novozgrajene hiše v sosednjem mestu Gällivare.