Šest ključnih dejstev o Giorgii Meloni: odraščala je brez očeta, ima nenavadno obsesijo, to si misli o Putinu
Vse kaže, da je voditeljica skrajne desnice Giorgia Meloni zmagala na volitvah v Italiji in je na dobri poti, da postane prva premierka v državi. Če bodo preliminarni izidi potrjeni, si bo Melonijeva prizadevala sestaviti najbolj desno italijansko vlado po drugi svetovni vojni. Svojo politično kariero je začela v neofašistični mladinski organizaciji, nato pa je postala vodja skrajno desničarske stranke Bratje Italije. To stranko sicer zadnja leta poskuša prikazati kot zmernejšo. Ne želi več izstopa Italije iz EU in vrnitve italijanske lire, ampak želi le reforme EU po meri Italije. V nasprotju z drugimi desničarji v Evropi je obsodila rusko agresijo, zagovarja sankcije in dobavo orožja Ukrajini.
Za kaj se zavzema Melonijeva?
Poziva k več družinskim ugodnostim, manjši evropski birokraciji, nizkim davkom in ustavitvi priseljevanja. Njen namen je zapreti italijanska pristanišča za migrante, ki prihajajo iz Libije.
Želi si ponovnih pogajanj o sporazumih EU in članstvu Italije v valutni skupnosti evra.
Njena stranka zavrača pravico do splava in istospolnih porok. Po drugi strani pa je njen mož, televizijski voditelj Andrea Giambruno, s katerim ima petletno hčerko, njeno čisto nasprotje: znan je po svoji izjemno liberalni drži, zavzema se za legalizacijo vseh vrst drog in pravico istospolnih parov do posvojitev otrok.
Bratje Italije podpirajo politiko spopadanja z nizko rodnostjo v državi, predlagajo odprtje brezplačnih vrtcev in uvedbo družinskega dodatka v višini 400 evrov na mesec.
Stranka več ne favorizira izstopa Italije iz bloka EU ali celo evroobmočja, češ da ima raje Evropo narodov. Melonijeva bo to stališče še lažje podpirala zdaj, ko Italija prejema skoraj 200 milijard evrov evropskih sredstev za okrevanje po koronavirusu.
Melonijeva je blizu madžarskemu nacionalističnemu premierju Viktorju Orbanu, pa tudi francoskemu Nacionalnemu zboru in španskemu Voxu. Povezana je tudi z ameriško skrajno desnico.
Od ruske invazije je izkazala trdno podporo Ukrajini in atlantskemu zavezništvu, kar je v nasprotju s stališči nekdanjih voditeljev Mattea Salvinija in Silvia Berlusconija, ki sta bila povezana s Putinom.
Tukaj je šest ključnih stvari, ki jih morate vedeti o morebitni bodoči premierki Italije.
Vodja novih fašistov
Je vodja nacionalistične stranke Bratje Italije, ki ima svoje korenine v neofašistični skupini, ustanovljeni po drugi svetovni vojni. Melonijeva se je sicer poskušala distancirati od skrajne desnice in pravi, da je njena stranka »večinsko konservativna«. A kritiki pravijo, da v njenih vrstah še naprej cvetijo simpatizerji fašizma.
Odraščala je brez očeta
Vzgajala jo je mati samohranilka v delavskem okrožju Rima, potem ko ju je oče zapustil kmalu po njenem rojstvu. Melonijeva nikoli ni poskušala izgubiti svojega močnega rimskega naglasa.
Pri 15 letih je vstopila v politiko
V politiko je vstopila pri 15 letih. Na prvih lokalnih volitvah je zmagala pri 21 letih. Z 32 leti je postala najmlajša ministrica v Italiji, ko je leta 2008 prejela resor za mladino v vladi Silvia Berlusconija.
Obsedena je s hobiti in fantazijskimi zgodbami
Kot aktivistka postfašističnega Italijanskega socialnega gibanja so ona in njena skupnost militantov z vzdevkoma, kot sta Frodo in Hobit, častili Gospodarja prstanov in druga dela britanskega avtorja J. R. R. Tolkiena. Zbirali so se na kulturnih klepetih, udeležila pa se je tudi Hobbit Campa in pela s folk zasedbo Compagnia dell'Anello, kar v prevodu pomeni bratovščina prstana. Vse to se morda zdi kot mladostna zaljubljenost v fantazijska dela, ne pa politična militantnost. Vendar pa je bil v Italiji pol stoletja prav Gospodar prstanov osrednji steber, na katerem so potomci postfašizma rekonstruirali identiteto trde desnice, pri čemer so simbole, junake in mite iskali v tradicionalni mitični dobi. »Mislim, da bi Tolkien bolje od nas povedal, v kaj verjamejo konservativci, Gospodar prstanov se mi ne zdi fantazija,« je nekoč dejala Melonijeva.
V svojih zgodnjih dvajsetih se je v internetnih klepetalnicah pojavljala pod vzdevkom Khi-ri in se poimenovala »mali zmaj italijanskega omrežja«. Nedavno je svojo politično konferenco poimenovala Atreyu, po junaku kultnega filma Nedokončana zgodba (The NeverEnding Story, 1984), v katerem je prikazan leteči animatronski lik, ki je bil videti kot pol zmaj, pol labradorec.
Ne mara Putina, ne mara skupnosti LGBTQ+
Njene obljube so nižji davki in zgodnja upokojitev. Zdi se, da je vsaj nekoliko opustila evroskepticizem. Z dosledno kritiko Vladimirja Putina si je nabrala točke v nekaterih delih Evropske unije, čeprav se mnogi ne strinjajo z njenimi pogledi na pravice LGBT in priseljevanje. Melonijeva namreč že dolgo kaže antagonizem in nestrpnost do skupnosti LGBTQ+. Izjavila je, da dojema LGBTQ kot grožnjo zahodni civilizaciji. Ker so pravice do enakosti in enakosti LGBTQ+ temeljne za Evropsko unijo in njeno vladajočo komisijo, nekateri menijo, da se Melonijeva bori proti EU glede vprašanj LGBTQ+ na enak način kot madžarski premier Viktor Orban.
Ne želi si več žensk v parlamentu
Nasprotuje kvotam raznolikosti za povečanje prisotnosti žensk v parlamentu, saj meni, da se morajo ženske povzpeti na vrh z zaslugami. »Vem, da te, ko si ženska, pogosto podcenjujejo, a to ti lahko pomaga. Mislim, da bomo tukaj v Italiji končno razumeli, da so ženske lahko zelo konkretne, zelo hitre in včasih zelo iskrene. Zelo težko sklepamo kompromise in mislim, da je to tisto, kar Italija zdaj potrebuje,« je pojasnila Melonijeva.
