Scenarij iz nočne more: tako bi izgledalo, če bi ZDA postale tarča jedrskega napada
Od začetka vojne v Ukrajini ter ob vedno pogostejših provokacijah Severne Koreje svet po nekaj mirnih desetletjih znova trepeta pred možnostjo jedrskega spopada. V Združenih državah Amerike so strokovnjaki za domovinsko varnost v sodelovanju s Pentagonom in drugimi svetovalci predsednika svetovne vojaške velesile pripravili podroben opis sosledja dogodkov, če bi ZDA postale tarča jedrskega napada, ti dokumenti pa so zdaj prišli tudi v javnost.
Jasno je, da od trenutka, ko bi nevarnost zaznali, do popolnega uničenja ne bi bilo ravno veliko časa kar koli rešiti, ameriški predsednik bi denimo imel, če bi izstrelek prišel iz Severne Koreje, na voljo zgolj šest minut, da odloči o usodi ne le domovine, ampak celotnega sveta.
O tem, da proti Ameriki potuje jedrska raketa, bi najverjetneje izvedel tri minute po izstrelitvi, toliko časa bi informacije namreč potovale do Pentagona in nato Bele hiše. Predsednik se bo nato moral odločiti, katero metodo protinapada uporabiti, in odhiteti v jedrsko zaklonišče.
Ko bi raketa treščila ob tla, bi se sprostila temperatura, petkrat višja od tiste v središču sonca. Kako zelo vroče je to, človeški možgani niti doumeti ne znajo. Milisekundo pozneje bi eksplozija uničila vse na poti, kovine bi se stopile v trenutku, kamen raztreščil in živa bitja bi se spremenila v saje. Dobra novica je, da bi bilo vsega skupaj konec tako hitro, da nihče niti vedel ne bi. Zdaj si tu, zdaj te ni. Kot pravijo poznavalci, je to, čeprav je slišati kot nočna mora, veliko boljša možnost od alternative.
Ko bi raketa treščila ob tla, bi se sprostila temperatura, petkrat višja od tiste v središču sonca.
Tisti, ki bi bili dovolj daleč od eksplozije, da ne bi nemudoma umrli, okrog štiri kilometre v vsako smer, bi utrpeli grozljive opekline in prav nikakršne možnosti ne bi imeli, da si od njih opomorejo. Tudi oni bodo umrli, le počasneje.
Kar bi sledilo, bi bil popoln kaos, ne le v bližini eksplozije in v ZDA, po vsem svetu. Američani bi se spopadali z radioaktivnim sevanjem, njihovi proizvodi, tisti, ki bi napad preživeli, bi bili radioaktivni in povsem neuporabni, konec bi bilo z izvozom, sledil bi popoln ekonomski kolaps, najprej v Ameriki, nato po svetu, ki si, menijo najbolj črnogledi, desetletja ali še dlje ne bi opomogel.