Shod bratskih narodov v Jajcu: množično in bučno proslavljali propadlo državo (FOTO)

Kar za krščanski svet pomeni velika noč, rojstvo nove Jugoslavije v bosanskem Jajcu prav na današnji dan pred 79 leti pomeni za ljudi, ki se nikakor nočejo sprijazniti, da delavske države ni več. Minulo soboto se je namreč več kot 3000 ljudi iz vseh nekdanjih bratskih socialističnih republik zbralo v tem srednjeveškem mestecu na sotočju Plive in Vrbasa in bučno proslavilo čas, ki ga ni več. A v srcih mnogih še vedno velja za dan, ko se je rodila nekdanja skupna država, pravičnejša od tiste prejšnje državne skupnosti.

Manifestacija v Jajcu poteka od leta 2008, v soboto je položilo vence k spomeniku padlih domoljubov skoraj 50 delegacij iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. V imenu vseh republiških borčevskih organizacij ga je položila skupna delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki iz Slovenije, BiH in Črne gore. Nad reko Plivo se je pelo in plesalo, na svoj račun so prišli lastniki gostinskih lokalov in prodajalci vseh mogočih spominkov. Slovesnosti se je udeležilo tudi približno 400 razigranih Slovencev. Veselega Gorenjca, ki mu je tekočina ob občudovanju stropne arhitekture gostinskega lokala dobro tekla po grlu, so potem med vožnjo z avtom zasačili policisti in bili nemalo presenečeni, ko je možakar napihal 1,3 promila. Lepo so ga pospremili v prostore za streznitev, plačal je sto evrov kazni. Po brezplačnem štiriurnem spanju so ga gostoljubni možje v uniformi, ki niso pozabili nekdanjega gesla o bratstvu in enotnosti, pospremili do bližnjega lokala ter razigranega Slovenca počastili s kavico in pristnim domačim »mekanim šnopčkom«.

Lastnik titoistične firme

Rado Jejčič iz Vipavske doline se je druženja udeležil s številnimi primorskimi somišljeniki. Zvoki domoljubnih pesmi, ki so se razlegali po Jajcu, so ga spominjali na mladost. Z zanimanjem je spremljal dogajanje in se družil z ljudmi iz nekdanje Jugoslavije. Številne izjave so si bile sila podobne, nanašale pa so se na politike, ki so omogočili krajo družbenega premoženja v vseh nekdanjih republikah, ki so ga desetletja ustvarjale generacije. Precej pikrih je bilo slišati tudi na račun demokracije, ki vsem mogočim lumpom omogoča izkoriščanje ljudi, ki za svoje delo ne dobijo poštenega plačila. Mensur Pašanović in Emil Memić, osnovnošolca iz Bihaća, sta povedala, da jima spomin na rojstvo nekdanje Jugoslavije veliko pomeni, čeprav trinajstletnika v njej nista preživela niti sekunde. Prepričana sta, da bi se morali vsi dobronamerni ljudje tega dne spoštljivo spominjati. Med poukom zgodovine pogrešata temo o Jugoslaviji, Titu in pravičnem partizanskem boju. »Mi pa se namesto o naši zgodovini v šoli učimo o zgodovinskih dogodkih tujih držav, medtem pa je naša povsem neupravičeno zapostavljena,« je prepričan Pašanović. Opremljen z nekdanjo jugoslovansko zastavo je iz Busovače pri Zenici prispel Jasmin Halilović. V mestu bivanja ima svoje podjetje s 40 zaposlenimi delavci, in prav vsi so na današnji dan v spomin na drugo zasedanje Avnoja prosti. »Ta dan imajo vsi plačan. Veste, to je naša titoistična firma,« je zatrdil Halilović. Rasim Buhić iz Visokega, mesteca, poznanega po najstarejših piramidah na svetu (vsaj tako zatrjuje dr. Semir Osmanagić, bosanski Indiana Jones), je povedal, da je življenje v BiH boljše kakor pred leti. Prepričan je, da Evropa brez BiH ne more obstati. O boljšem življenju prebivalcev te nesrečne države, razdeljene na federalni del z desetimi kantoni in Republiko Srbsko, je prepričan tudi župan občine Jajce Edin Hozan, čeprav se mu mladi občani dobesedno dnevno izseljujejo v Evropsko unijo. Da se to dogaja, je po njegovem mnenju pravi fenomen, saj je dela v tej občini dovolj. Zelo je ponosen na pridelavo mleka, ki ga v tej osrednji bosanski občini namolzejo dobra dva milijona litrov na leto. Aja, povrhu bežijo tudi policisti, ki nočejo nositi glave na prodaj za 500 evrov mesečnega zaslužka.

O usodi Primorcev v Jajcu

Josip Broz - Tito in njegovi sodelavci so v starodavni prestolnici bosanskih kraljev v Jajcu sklicali drugo zasedanje Avnoja. Priprave nanj so zaupali Edvardu Kardelju, Moši Pijadeju in Borisu Kidriču. Sklepe, o katerih je odločal Avnoj 29. in 30 novembra 1943, je vnaprej sprejel politbiro že konec oktobra istega leta, ki je takrat sklenil, da bo imenoval Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasno izvršilno oblast. Avnoj je odvzel vse pristojnosti vlade v izgnanstvu, razglasil združitev jugoslovanskih narodov v šest federalnih enot in kralju Petru prepovedal vrnitev v domovino, dokler se o dokončni povojni ureditvi ne izreče ljudstvo. Na predlog slovenske delegacije, ki jo je predstavil Josip Vidmar, so na zasedanju Titu podelili čin maršala. Drugo zasedanje Avnoja je bilo za Slovence brez dvoma pomembno, saj je potrdilo njihovo zahtevo po priključitvi Primorske.