Skoraj čudež, saj imajo po 3000 letih spet mladiče

Prvič po 3000 letih so le doživeli naraščaj: tasmanski vragi v avstralskem naravnem rezervatu Barrington v Novem Južnem Walesu imajo sedem mladičev, so se razveselili oskrbniki parka in naravovarstveniki.
 

Še vedno v vreči

Tasmanski vragi so tam spodaj ob prihodu ljudi in dingov ter ob nastopu podnebnih sprememb izumrli, preživeli pa so na oddaljeni Tasmaniji, od koder jih zdaj vračajo na zaščitena območja v Avstraliji.


Septembra lani so jih na celino prepeljali enajst, šest mesecev prej pa še petnajst, in podmladek vrste vrečarjev je tu, so nedavno naznanili pristojni. Mladički, velikosti oreščka, so trenutno še pri mami v vreči, avstralski naravovarstveniki pa srčno upajo, da bodo vrsto uspešno redili še naprej. Samica običajno skoti od 20 do 40 mladičev, ki se potem borijo za preživetje v vreči – ima le štiri seske, tako da jih preživi le nekaj, po približno treh mesecih pa se bodo morali tasmanski vražički postaviti na svoje noge.

Tasmanski vragi so črne barve, ime pa jim daje tudi izrazito vreščanje med hranjenjem oziroma med bojem za hrano. So največji mesojedi vrečarji, najraje pa imajo mrhovino, tudi živali, ubite na cestah. Skupaj z večjimi tasmanskimi tigri so nekoč veljali za največje plenilce tam spodaj, a so bili za populacijo, kot rečeno, usodni dingi, njihovi tekmeci in plenilci, občutno so jih prizadele podnebne spremembe, povrhu pa tudi zelo nalezljiva oblika raka, ki ogroža tudi tasmansko populacijo.

Tamkajšnje oblasti so zato že ustvarile dva ločena rezervata za živali, da bi lahko ob morebitnem novem izbruhu obvarovali in obnovili vrsto. V tasmanski divjini sicer živi okoli 25.000 primerkov.