ŠVEDSKA

Skrajno resno opozorilo: oborožen napad na to evropsko državo ni izključen

Uporaba sile v ozemeljskih konfliktih je znova realnost.
Fotografija: Švedska ni zaščitena pred oboroženim napadom, ugotavlja posebna komisija v poročilu obrambnega ministrstva, ki v luči ruske invazije na Ukrajino izpostavlja pomen članstva Švedske v zvezi Nato. FOTO: Handout Reuters
Odpri galerijo
Švedska ni zaščitena pred oboroženim napadom, ugotavlja posebna komisija v poročilu obrambnega ministrstva, ki v luči ruske invazije na Ukrajino izpostavlja pomen članstva Švedske v zvezi Nato. FOTO: Handout Reuters

Švedska ni zaščitena pred oboroženim napadom, ugotavlja posebna komisija v danes objavljenem poročilu švedskega obrambnega ministrstva, ki v luči ruske invazije na Ukrajino izpostavlja pomen članstva Švedske v zvezi Nato.

image_alt
Putin resno svari: »Rusija bi lahko uporabila jedrsko orožje, toda ...«

Rusija je v »trajnem konfliktu s celotnim zahodnim svetom«, je ob predstavitvi poročila dejal Hans Wallmark, poslanec švedske konservativne Zmerne stranke in vodja komisije, ki je pripravila poročilo. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov na področju obrambe in politikov iz strank celotnega političnega spektra, je ocenila, da bi bila varnost Švedske najbolje zagotovljena z njenim članstvom v zvezi Nato.

Uporaba sile v ozemeljskih konfliktih znova realnost

Čeprav poročilo ni izpostavilo Rusije kot pobudnice morebitnega napada, je komisija v njem zapisala, da sta med glavnimi razlogi za naraščajočo negotovost ruska vojna v Ukrajini in vse večji vpliv Kitajske v Aziji in svetu.

»Ruski napad na Ukrajino in vse večje ozemeljske zahteve Kitajske kažejo, da je uporaba sile v ozemeljskih konfliktih znova realnost,« navaja poročilo. Švedska varnostna politika zato doživlja zgodovinske spremembe, so še zapisali avtorji.

image_alt
Vrag tokrat res odnesel šalo? Putin je jasno povedal, česar se boji ves svet

Čeprav je Švedska že drastično povečala svojo vojaško pripravljenost, je potrebno na tem področju storiti še več, je dejal eden od članov komisije, nekdanji švedski obrambni minister Peter Hultqvist. Dodal je, da država do leta 2030 potrebuje večjo vojsko, vključno z vsaj 10.000 naborniki na leto, kar je okoli 5000 več, kot jih je sedaj.

Švedska je lani zaprosila za članstvo v Natu, s čimer sta se končali dve stoletji njene vojaške nevtralnosti. Vendar sta njen vstop blokirali Madžarska in Turčija, edini članici zavezništva, ki še nista ratificirali njene prošnje. Natova klavzula o kolektivni obrambi, v skladu s katero se napad na eno članico šteje za napad na vse, velja le za polnopravne članice zavezništva.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije