Skrivna nacistična železnica vodi do zakladov Jantarne sobe?! (FOTO)
Eno najlepših sob v zgodovini je dal izdelati in opremiti ruski car Peter Veliki leta 1700. Kot pove že ime, je v Jantarni sobi prevladovala žlahtna rumena smola, okrašena pa je bila z zlatom in dragimi kamni. Leta 1941 so jo izropali nacisti, štiri leta pozneje pa se je zdelo, da so njeni zakladi izginili z obličja Zemlje.
Zdaj bodo morda znova prišli na dan. Poljski raziskovalci so namreč odkrili tire železnice, ki ni zabeležena na nobenem zemljevidu, izdelali pa so jo Nemci. Čemu je služila železnica, vkopana pod zemljo na območju kompleksa nacističnih bunkerjev Mamerki, ni znano, Bartlomiej Plebańczyk, strokovnjak iz Mamerkijskega muzeja, pa meni, da bi lahko vodila do shrambe z zakladi.
450 kilogramov jantarja je bilo v sobi.
»Bi bil to lahko zlati vlak z Jantarno sobo?« je zapisal v objavi na družbenem omrežju in dodal fotografijo izkopane železniške proge. Zapisal je tudi, da zgodovinarjem ni jasno, zakaj bi lahko bila tukaj železnica. »Kaj so Nemci prevažali in zakaj se je nekdo potrudil in železnico prekril z meter in pol debelo plastjo zemlje,« se sprašuje sodelavec muzeja. V času Katarine Velike so vsebino sobe iz Velike Palače v Sankt Peterburgu premestili v grad Königsberg v tedanjo vzhodno Prusijo. Grad leži le dve uri vožnje proč od bunkerja.
Januarja 1945 je bil po britanskih zračnih napadih in divjem kopenskem napadu na mesto porušen do tal, vsebina Jantarne sobe pa je izginila. Nekateri menijo, da so jo uničile bombe, drugi pa trdijo, da so nacisti vsebino sobe spravili nekam na varno. Nekatere priče se spominjajo 40 vagonov, ki so odhajali od gradu pod plaščem skrivnosti, po tem, ko je mesto padlo v roke Rdeče armade. Mnogi so iskali ostanke, a dragocenosti do sedaj ni našel nihče. Maja lani je muzej odkril mrežo skrivnih tunelov pod bunkerjem, a so bili vsi prazni. Novo upanje daje skrita železnica.
Nenavadna zgodovina
Jantarna soba je bil sprva Jantarni kabinet na gradu pruskega kralja Friedrich-Wilhelma I., ta je kabinet podaril Petru Velikemu, po tem, ko ga je ta občudoval med obiskom Prusije leta 1716. Del za delom so jo zapakirali v 18 ogromnih zabojev in prepeljali v Rusijo, postavili so jo v Zimski palači v Sankt Peterburgu. Stene omare so obdali s pozlačenimi rezbarijami, ogledali in še več jantarnimi ploščami. Skupaj so za izdelavo sobe porabili 450 kilogramov jantarja, dokončali so jo leta 1770. Ker je bila tako občutljiva, je imela stalnega skrbnika. V Zimski palači je Jantarna soba stala celo desetletje, 1755. pa jo je dala cesarica Elizabeta prenesti v Katarinino palačo v Carski vasi. Pripeljali so italijanskega oblikovalca Bartolomea Francesca Rastrellija, ki je sobo preoblikoval, saj je bil novi prostor večji. V 55 kvadratnih metrov veliki sobi je carica Elizabeta meditirala, v dobi Katarine Velike je bila sprejemnica, Aleksander II. pa jo je imel za trofejno sobo.
Med vojno so Rusi poskušali skriti jantar pod tapete. Toda nacisti so vedeli, kaj se skriva na stenah, zato so sobo razdejali. Potrebovali so 36 ur, da jim je uspelo ločiti jantarne panele s sten. Ker je šlo za prusko darilo, so verjeli, da jantar pripada njim. Panele so odpeljali nazaj v pruski grad. Od leta 1945 jih nihče več ni videl. Rusi so medtem ustvarili repliko. Potrebovali so 20 let in stalo jih je več kot 11 milijonov evrov, toda zdaj si lahko obiskovalci Jantarno sobo ogledajo v Katarinini palači v bližini Sankt Peterburga. Pravijo ji tudi osmo čudo sveta.
450 kilogramov jantarja je bilo v sobi.
