Škrob uživamo že več sto tisoč let
Ljudje imamo radi ogljikove hidrate, ta ljubezen pa se je, če gre verjeti najnovejši raziskavi, začela že pred več sto tisoč leti. Arheologi so namreč ugotovili, da naši predniki niso bili tako strastni mesojedci ter so uživali predvsem meso mamutov in drugih živali, ki so jih lahko ujeli. Velike količine beljakovin naj bi pomagale pri razvoju možganov, je dolgo veljalo, a že v pradavnini so naši predniki ob mesu pogosto uživali pečene gomolje in drugo škrobno zelenjavo.
Gomolje in drugo škrobno zelenjavo so jedli veliko pred razvojem kmetijstva.
Raziskovalci so to ugotovili z analizo bakterij, ki so jih našli med zobmi davno pokojnih praljudi. Čez čas se je ta ljubezen do škroba le še krepila, naši predniki so namreč zaradi pogostega uživanja škrobnih živil razvili gen, ki nam pomaga hitreje in bolje prebaviti škrob s tem, ko ga razbije na enostavne sladkorje, da jih telo nato porabi za proizvodnjo energije. Še najbolj presenetljiva je bila ugotovitev, da se je ta gen razvil veliko prej, preden so se ljudje naučili kmetovati.
Raziskovalci z univerze Buffalo v New Yorku so analizirali genome 68 praljudi in pri vseh odkrili gen, imenovan AMY1, ki nam omogoča, da začnemo kompleksne ogljikove hidrate prebavljati že v ustih s pomočjo posebnega encima – brez njega denimo ne bi mogli prebaviti krompirja, testenin, riža ali kruha. Sodobni ljudje imamo sicer več kopij tega gena, nekateri več, drugi manj, strokovnjaki pa še niso ugotovili, kdaj se je ta gen začel množiti in zakaj. Pred okrog 45.000 leti so jih imeli ljudje denimo med štiri in osem, sklepajo pa, da smo začeli nekje v zgodovini pogosteje uživati škrobna živila in telesa so se morala temu prilagoditi.
