Slabe novice iz Evropske centralne banke: obrestne mere so zvišali
Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno z napovedmi zvišal glavne obrestne mere v evrskem območju. V nasprotju z junijskimi napovedmi o zvišanju za 0,25 odstotne točke jih je glede na rekordno inflacijo dvignil za 0,5 odstotne točke. Gre za prvo zvišanje obrestnih mer po juliju 2011, nova bodo sledila na naslednjih zasedanjih.
Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 pri nič odstotkih, je po novem pri 0,5 odstotka.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, ki je bila od junija 2014 v negativnem območju, je zdaj pri nič odstotkih. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je medtem po novem pri 0,75 odstotka.
Svet ECB je junija sicer napovedal julijski dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, a ob nadaljnji krepitvi že tako rekordne inflacije so bila v zadnjih dneh vse glasnejša ugibanja, da bi se lahko odločil za dvig v višini 0,5 odstotne točke. Scenarij se je uresničil.
Na naslednjih sejah nadaljnja normalizacija
Dvigi obrestnih mer sledijo koncu neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP, s čimer je ECB začel obdobje zaostrovanja oziroma »normalizacije« denarne politike.
V svetu ECB so v izjavi po zasedanju zapisali, da bo na naslednjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer, kar pomeni, da v naslednjih mesecih sledijo dodatni dvigi obrestnih mer.
Današnji večji dvig obrestnih mer in izhod depozitne obrestne mere iz negativnega območja pa Svetu omogoča, da se bo v sledenju srednjeročnemu cilju o dvoodstotni letni inflaciji prihodnje o obrestnih merah odločal na vsaki seji posebej, glede na tekoče podatke o inflaciji.
