Slovenec z Dunaja o noči strahu: Dunajski valcer presekali streli

V ponedeljek zvečer tik po poročilih se je prikradla informacija, da se sredi mesta nekaj dogaja. Na Dunaju so ljudje nekako navajeni, da se v centru mesta vedno kaj dogaja. Različne demonstracije so pač del vsakdana. Vedno nekdo protestira ali štrajka, bolje povedano na javnem mestu izraža svoje nezadovoljstvo ali kakšno mnenje. Se pelješ po cesti in se naenkrat pojavi zapora, ker skupina demonstrantov sedi na cesti.


Vendar to vsekakor ne pomeni, da bi bili Dunajčani navajeni pretiranega adrenalina v vsakdanjem življenju. So pač tip ljudi, ki so navajeni stati v vrsti. Stojijo v ravni vrsti in zraven nenehno nekaj jamrajo. Tudi ko pride skupina demonstrantov in je zaradi njih zaprta cesta, Dunajčani jamrajo. Jamrajo zaradi nekih lastnih motivov, ne zaradi tega, ker se s protestniki bi ali ne bi strinjali. Za protestnike jim je bolj ali manj vseeno, z njimi se ne ukvarjajo. Dokler ti mene ne oviraš, ker moram pobrati ancug v pralnici, lahko to počneš kjer koli in kadar koli. In na neki podoben način je bila sprejeta včerajšnja informacija, da se sredi mesta nekaj dogaja. Ko so začeli govoriti o streljanju, je bila prva povezava s streljanjem sredi mesta, ki se je leta 2018 zgodilo pred slovito restavracijo Figlmüller. Tako kot je Sacher obvezna lokacija za tortico, je Figlmüller prvi naslov za dunajski šnicl. Ljudje to lokacijo povezujejo bolj z dunajskim kičem kot s kriminalom. In ko je pred takšno restavracijo obležal človek, marsikomu ni bilo vseeno. Gre pač za dunajske ikone, kjer se vsak počuti varnega in si ne predstavlja, da bi bila to lokacija, kamor ne bi zašel. Tisto leta 2018 je bil obračun črnogorskih združb in ni bil uperjen proti ljudem, ki so bili tam naključno. Tarča je bila izbrana načrtno in tudi celotni umor je bil izveden tako, da ni bilo stranskih žrtev. Lokacija je bila izbrana zaradi tega, ker je bila žrtev tam.

Napad v isti ulici

Ko se je po ponedeljkovem streljanju začela širiti informacija, da je bilo povezano s sinagogo, pa je stvar začela postajati nekoliko bolj resna. Sinagoga, ki stoji v centru mesta, spada prav tako med najbolj ikonične stavbe v mestu. Gre za najstarejši del mesta, lahko bi rekli stari Dunaj. Ob informaciji, da gre za napad in za sinagogo, se je marsikateremu staremu Dunajčanu iz spomina vrnilo leto 1981, ko je bil prav v tej ulici in na to sinagogo izvršen teroristični napad. Takrat je bilo v njej približno dvesto ljudi, od teh je bilo 18 ranjenih in dva mrtva. To je bil zadnji večji teroristični napad sredi mesta. Takšen, ki ga lahko povežemo z mednarodnim terorizmom. In prav ponedeljkov napad bi v povezavi s sinagogo lahko imel podobne povezave. Kot se je izkazalo pozneje, sinagoga tokrat ni bila cilj napada, poleg vsega pa je bila zaprta. Informacija, ki je zakrožila na začetku, malo po osmi uri, ni bila točna.


Ko so bile ovržene povezave s sinagogo in ob dejstvu, da se je streljalo na restavracijo v neposredni bližini, je pri analitikih vneslo dodatno zmedo, saj ni bilo vidnega motiva za tovrstno početje. Ko sta bila ovržena dva najpogostejša vzgiba, to je interni mafijski obračun in napad na verski objekt, je vse začelo dobivati širšo razsežnost. Podatek, da so štirje umrli, dva moška in dve ženski, 22 je ranjenih, tudi policist, od teh je sedem v kritičnem stanju, je predramil tudi najbolj zaspane Dunajčane. Spet so se pojavila različna, tudi netočna dejstva. Dejstvo, da je bila sinagoga zaprta, je tokrat šlo v prid napadalcem. Upoštevati moramo, da ima takrat, ko je odprta, »strokovno« varovanje in v tem primeru napadalci zagotovo ne bi prišli živi z ulice in se drama po mestu ne bi širila.

Ujeti v lokalih in operi

Napadalec ali napadalci so po prvem napadu udarili še na šestih lokacijah po mestu, pri tem pa so naleteli na policijo, ki na tovrstne podvige vsekakor ni bila pripravljena. Na posnetkih, ki so zakrožili po družabnih omrežjih, je bilo videti, da postavitev policije ni bila skladna z antiterorističnimi taktikami, ampak so na momente begali in se znašli nepripravljeni oziroma neopremljeni za odgovor na dolge cevi.

Potem pa se je začelo. Kot kaže, so lovili napadalce, vendar niso vedeli, koliko jih lovijo. Množica policijskih vozil in helikopterji v zraku so v mestu bolj značilni ob velikih obiskih državnikov ali snemanju filmov. Ljudje, ki so bili v lokalih, so morali tam ostati. Zaprl se je celotni center mesta. Tisoč ljudi, ki so bili v dunajski operi, so tam ostali, prav tako v Burgtheatru in Konzerthausu. Nekateri so lahko te lokacije zapustili šele okrog treh zjutraj. Kot kaže, se je sistem vzpostavil šele, ko so prišli specialci, znamenita enota Cobre, ki so poslali svojih 150 pripadnikov. Tudi odziv pristojnih ministrov se je stabiliziral šele okrog enajste ure zvečer.


Zjutraj se je izvedelo, da je bil napadalec 20-letni Kujtim Fejzulai, na Dunaju živeči Severni Makedonec s kriminalno preteklostjo; policija, ki pravi, da je simpatizer Islamske države, ga je do zob oboroženega ustrelila, nosil je tudi samomorilski pas, a je šlo za imitacijo. Storilec je bil zaradi terorističnega združevanja že kazensko predkaznovan in bil iz zapora decembra 2019 predčasno izpuščen (kot mladoletnik). Vse kaže, da gre za osamljenega storilca.


Za napad tako ne moremo trditi, da je bil naklep mednarodne teroristične dejavnosti, je pa vsekakor presegel individualni okvir. Kaj je bilo dejansko v ozadju, bo pokazala nadaljnja preiskava – v povezavi z napadom so že prijeli 14 ljudi, trenutno se preverja njihova medsebojna povezanost, in opravili 18 hišnih preiskav –, je pa res, da je dal ta napad marsikomu v mestu veliko misliti. In ne zgolj na Dunaju, tudi druga mesta, ki so bila doslej dovolj nezanimiva za tovrstna početja, lahko preverijo pripravljenost varnostnega sistema, da odgovori na tovrstne, tudi individualne akcije. Upamo zgolj, da bo Dunaj tudi naprej lahko živel v svojem tričetrtinskem taktu.