Služkinja na sodišču premagala bogataško družino

Singapur spada v vrh držav po urejenosti, uspešnosti šolskega sistema, učinkovitosti administracije, kakovosti življenja, konkurenčnosti gospodarstva … Najbrž bi lahko tja uvrstili tudi sodni sistem, ki se je v primeru indonezijske gospodinjske pomočnice Parti Liyani na koncu postopka vedel kot zelo strokovna in neodvisna veja oblasti. Tako kot pravzaprav mora biti v državi, ki spoštuje vladavino prava.

V jugovzhodni Aziji je bil primer Parti Liyani medijsko zelo odmeven, saj je kazal vse znake starodavnega spopada med Davidom in Goljatom. Omenjena je bila namreč služkinja iz Indonezije, ki je za približno 550 evrov na mesec skrbela za gospodinjstvo pri Liew Mun Leongu, bogatem pripadniku singapurske poslovne elite. Pri njem je začela delati leta 2007. Pred približno štirimi leti so jo obtožili, da jim je ukradla luksuzno žensko torbico, napravo za gledanje DVD-ploščkov in nekaj oblek. Dali so ji le dve uri, da pospravi svoje stvari in odide. Res je še isti dan odletela domov.

Dokazi v škatlah

Medtem ko je pospravljala najnujnejše osebne stvari, je družino, pri kateri je služila 10 let, opozorila, da jih bo singapurskim oblastem prijavila, ker naj bi kršili zakon o delu gospodinjskih pomočnic in migrantskih delavcev, saj so od nje zahtevali, da je poleg hiše Liew Mun Leonga skrbela še za hišo njegovega sina Karla. Družina Liew se je zato odločila, da bo pregledala njene stvari, pripravljene za prevoz v Indonezijo. Takrat so v njenih kartonastih škatlah našli predmete, ki ji domnevno niso pripadali. Prijavili so jo policiji, ta jo je pet tednov pozneje, ko se je Partijeva že vrnila v Singapur, da bi si poiskala novo službo, aretirala na letališču.


Obtožili so jo kraje kar 115 kosov oblačil, luksuzne torbice, DVD-naprave in dragocene zapestne ure. Vrednost teh predmetov naj bi presegala 30.000 evrov. Med sojenjem je ves čas trdila, da so to bile njene stvari oziroma da nekaterih ni ona dala v škatle. Sodišče je verjelo bogatašu in indonezijsko gospodinjsko pomočnico lani obsodilo na dve leti in dva meseca zapora.

Neprimeren motiv

Partijeva se je s pomočjo nevladne organizacije za pomoč migrantskim delavcem Home in odvetnika Anila Balchandanija, ki jo je brezplačno zastopal, vložila pritožbo na vrhovno singapursko sodišče – pred dnevi so jo oprostili vseh obtožb. Vrhovni sodnik Chan Seng Onn, ki je dobil v obravnavo njeno pritožbo, je v oprostilni sodbi zapisal, da je imela družina Liew neprimeren motiv za ovadbo Parti Liyani, kajti policiji so jo prijavili šele potem, ko je zagrozila, da jih bo ona zatožila oblastem, ker je morala protizakonito čistiti tudi hišo Karla Liewa. Prav tako je imel sodnik na vrhovnem sodišču nekaj pripomb na delo policije, državnega tožilstva in tudi sodnikov na nižji stopnji.

Kolikor je lahko ugotovil, je bilo nekaj predmetov, ki naj bi jih vzela Partijeva, poškodovanih in neuporabnih, zato ni videl razloga, zakaj bi jih sploh ukradla. Primer je denimo predvajalnik DVD, ki je bil že pokvarjen in ga je družina Liew že hotela vreči v smeti. Družina je med procesom na vrhovnem sodišču priznala, da so vedeli, da DVD ne dela, a so to med prvim sojenjem zamolčali.

Sinove priredbe

Sodnik Chan je tudi spodbijal verodostojnost Karla Liewa kot priče, saj je ta ves čas preiskave in prvotnega sojenja zatrjeval, da mu je Partijeva ukradla dizajnerski nož z vijoličastim ročajem. Omenjena sta bila v sporu, ko je še živel v hiši svojega očeta, leta 2016, ko se je odselil na svoje, pa je zahteval, naj čisti še njegovo hišo, in to kar v okviru pogodbe, ki jo je imela z njegovim očetom, kar je bilo protizakonito.


Zatrjeval je še, da je velik del oblek, ki naj bi jih Partijeva zapakirala v svoje kartonaste škatle, njegova last, saj naj bi se rad oblačil v ženske obleke. Sodišče mu tega ni verjelo. Okrcalo je tudi ravnanje policije, ki ni takoj po prijavi domnevne kraje prišla na kraj dogodka, temveč šele čez pet tednov. Policija ji ni priskrbela niti tolmača za indonezijski jezik, temveč človeka, ki je govoril malajščino, ki je v uporabi v Singapurju, a je Partijeva ne razume.

Po oprostilni sodbi je odšla domov v Indonezijo, a je vseeno vložila tožbo proti dvema državnima tožilcema, ki sta vodila njen primer. Očita jima malomarnost in načrtno neupoštevanje dokazov, verjela sta le bogatemu tožniku. Javnost je z velikim odobravanjem sprejela oprostilno sodbo za služkinjo, ki je simbolizirala velik del najnižjega spodnjega sloja singapurske družbe. Ta praviloma izhaja iz sosednjih držav, ima najmanj pravic, a opravlja najbolj umazane in težavne posle.