Smeti odnašajo v večerni obleki

Dnevi skrbnega izbiranja oblačil in poliranja naše podobe so tako oddaljeni kot dnevi, ko smo se brezskrbno objemali in poljubljali. Udobne pižame in razvlečene trenirke, lasje nepočesani, morda največ speti v čop, so postali nova resničnost večine. Karantenska uniforma. Saj če že moramo ostajati doma, čemu ne bi tega počeli v največjem udobju. K vragu pa jutranji rituali lepotičenja! Čemu? Za koga? Odgovor – za nas same.

Tako je nova navada, ki je kot blisk objela svet, začela Avstralka Danielle Askew, ki si je, preden je iz hiše odnesla smeti, oblekla večerno obleko. Sebe v bleščeči opravi med nič kaj bleščečim in dišečim domačim opravilom je ujela na fotografijo in jo delila s prijatelji na facebooku. »Hotela sem jih le malce nasmejati,« je dejala, nezavedajoč se, da bo tako zanetila vsesplošno evforijo.

Daniellinemu zgledu so sledili njeni prijatelji. Njim njihovi. Odnašanje smeti v večernih oblekah se je razširilo po drugih celinah, ljudje pa so pri tem začeli postajati vse bolj domiselni. Večernim ženskim toaletam in moškim smokingom so se pridružile pustne maske, kostumi, primerni za živahni brazilski karneval, nekateri so tako naposled dobili priložnosti obleči nekaj, kar so kupili tik pred karanteno, nato pa je obležalo na dnu omare. Duhamorno opravilo odnašanja smeti je postalo vrhunec dneva za mnoge v samoizolaciji in zabavni družinski dogodek. Skupinica prijateljev na facebooku je postala globalna skupnost s skoraj milijon člani.


Z lepo obleko in kapljico dišave se brž lahko počutimo nekoliko bolje – tudi če tako urejeni in cvetlično dišeči (še) ne moremo med ljudi. Nekoliko težje sami s sabo zapolnimo praznino pomanjkanja človeške bližine in topline. Čeprav socialna razdalja rešuje življenja, z njo naraščajo občutja osamljenosti. Iz dneva v dan bolj pogrešamo objeme. Človeški dotik. Tega ne more nič povsem nadomestiti, na islandskem ministrstvu za gozdarstvo pa svetujejo ljudem, naj za občutek bližine objamejo drevo. In ga, po možnosti vsak dan, objemajo pet minut.

»Ko objameš drevo, to sprva občutiš v nožnih prstih, nato nogah, občutek topline pa se počasi pomika vse do glave. Povsem te sprosti, da si pripravljen na nov dan in nove izzive,« kar naj bi potrjevale tudi raziskave. Na spletni strani je državna agencija za gozdove objavila celo vodnik, kako objemati drevo, pri tem pa spodbuja, naj ljudje objemajo različne vrste dreves. In ker socialna distanca tudi pri tem ostaja pomembna, so ponekod celo razširili pohodne poti in olajšali dostop do dreves po nacionalnih parkih.