Smrtnosni virus v Evropi usoden za 22 ljudi

LJUBLJANA – Virus zahodnega Nila, ki smo ga v preteklosti že zabeležili v Sloveniji, je v srednji in južni Evropi na vrhuncu, so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Okuženih s tem virusom je iz leta v leto več, a kar opažajo pri organizaciji je, da je v letošnjem letu obolelih bistveno več v primerjavi s preteklimi štirimi leti in število še narašča.

Samo letos so po poročanju WHO v evropskih državah zabeležili skupaj 401 okužbo, od tega je bila za 22 ljudi usodna. Med najbolj ogroženimi so prebivalci Srbije, kjer so zaznali 126 primerov, sledijo Italija (123), Grčija (75), Madžarska (39) in Romunija (31).

Na Hrvaškem se je prvič pojavil pred šestimi leti; odtlej se je okužilo 38 ljudi, zabeležili so tudi eno smrtno žrtev. V
Srbiji je bilo v začetku avgusta okuženih več kot sto ljudi, devet jih je umrlo.

Vzrok za povečano število obolelih v Evropi so vremenski pojavi, ki so ugodno vplivali na razmnoževanje in širjenje komarjev. Večina primerov klinično znane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra, letos pa se je sezona zaradi visokih temperatur in daljših deževnih dni, ki jim je sledilo suho vreme, le še podaljšala.

V Sloveniji en primer akutne okužbe

Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravijo, da v Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava omenjenega virusa tudi pri nas. V Sloveniji smo do zdaj potrdili en sam primer akutne okužbe z virusom Zahodnega Nila, so potrdili na NIJZ, in sicer avgusta 2013. Najverjetneje se je virus že prej pojavil v Sloveniji, pa ga nismo zaznali, so še sporočili. Pri nas smrtnih žrtev ni bilo.

Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji

Previdnost je vsekakor potrebna, saj lahko v nekaterih primerih virus – glavni prenašalci so komarji – povzroči resne zaplete. S ptic se prenaša na komarje, s teh pa na ljudi. Simptomi se pokažejo od tri do 14 dni po okužbi, podobni so tistim, kot smo jih vajeni pri gripi: utrujenost, glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. No, večina tistih, ki so okuženi, niti ne ve za to, saj bolezen prebolijo brez kakršnih koli simptomov. Največje tveganje je pri ljudeh, starejših od 50 let. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, hude oblike po navadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je lajšanje simptomov bolezni in podporno.