Sodili mu bodo za izdajo, ker se je kraljici s samostrelom preveč približal
Jaswant Singh Chail je lani na božični dan oborožen s samostrelom vdrl na območje dvorca Windsor, v katerem je bila takrat kraljica Elizabeta II. Varnostniki so ga prijeli, preden je vstopil v dvorec in se ji preveč približal, 17. avgusta pa ga čaka sojenje, in sicer so se na londonskem sodišču odločili, da mu bodo sodili po zakonu o izdaji iz leta 1842.
Po tem zakonu se kot kaznivo dejanje obravnava napad na vladarja ter posedovanje strelnega ali drugega orožja v njegovi bližini z namenom, da bi ga ranili ali prestrašili. Obtoženim na britanskih sodiščih redko sodijo po omenjenem zakonu, nazadnje je to leta 1981 doletelo 17-letnega Marcusa Sarjeanta, ki je proti kraljici, ki je med parado jezdila po londonski ulici, sprožil nekaj slepih nabojev. Obsojen je bil na pet let zapora.
Zakon o izdaji se sprejeli v času vladanja kraljice Viktorije, in sicer po tem, ko je moški vanjo, ko se je v kočiji peljala mimo, leta 1842 nameril orožje, a ga ni sprožil. Dan pozneje se je kraljica znova odpravila na ulico, pravzaprav so jo tja bolj kot ne za vabo poslali varnostniki, da bi videli, ali bo moški tokrat atentat tudi izvedel, in John Francis je res prestregel Viktorijino kočijo in nanjo streljal, takrat pa so ga policisti v civilu aretirali.
Nedolgo za tem je na kraljico streljal še John William Bean, a v pištoli ni imel nabojev, temveč zgolj papir in tobak. Viktorijinemu možu princu Albertu se je zato smrtna kazen, ki je moškima grozila na podlagi zakona o izdaji iz leta 1351, zdela prehuda in predlagal je novega, po katerem bi sodili tistim, ki zoper vladarja zagrešijo blažja kazniva dejanja. Parlament je nov zakon še istega leta tudi potrdil, čeprav so ga na sodiščih v Veliki Britaniji uporabili zelo redko.
Možu kraljice Viktorije se je zakon, ki je bil v veljavi od leta 1351, zdel prehud, zato je predlagal novega.
Po zakonu o izdaji, ki je bil sprejet leta 1351, so medtem nazadnje sodili Williamu Joyceu leta 1946. Joyce je med drugo svetovno vojno tesno sodeloval z Nemčijo, proti koncu vojne pa so ga prijeli britanski vojaki, na sodišču so ga obsodili izdaje in ga obesili. Bil je zadnja oseba v Veliki Britaniji, ki je bila zaradi tega kaznivega dejanja usmrčena.
