OPOZORILO ZNANSTVENIKA
Šok: sledi veliko izumrtje, rešili se bodo le ljudje v teh regijah
Človeštvo se hitro približuje točki brez povratka.
Odpri galerijo
Pred približno 66 milijoni let je za skoraj popolno izumrtje vrst na Zemlji poskrbel asteroid, v prihodnje naj bi k temu prispeval človek s svojim onesnaževanjem okolja. FOTO: Aunt_spray Getty Images/istockphoto
Že večkrat v zgodovini našega planeta so naraščajoče količine ogljikovega dioksida v atmosferi povzročile ekstremno globalno segrevanje, kar je povzročilo izumrtje večine vrst na Zemlji. V preteklosti so take dogodke povzročili siloviti izbruhi vulkanov ali padci asteroidov. Sedaj se Zemlja približuje novemu množičnemu izumrtju, krivec za to pa je človek.
Tako vsaj trdi Andrew Glikson, znanstvenik z Avstralske nacionalne univerze, strokovnjak za Zemljo in paleoklimo. Njegova raziskava kaže, da je trenutna rast emisij ogljikovega dioksida hitrejša od tiste, ki je povzročila prejšnji dve množični izumrtju, vključno z dogodkom, ki je z obličja zemlje zbrisal dinozavre.
»Svet je trenutno osredotočen na covid 19, a grožnja, ki jo naravi pomeni človeško povzročeno globalno segrevanje, in nujnost ukrepanja ostajata jasna,« je opozoril znanstvenik in dodal, da se lahko številne vrste prilagodijo počasnim ali celo srednje hitrim okoljskim spremembam, a zgodovina Zemlje je pokazala, da ekstremne spremembe povzročajo izumrtje vrst. Kot primer je navedel padec asteroida na Zemljo pred 66 milijoni let, po katerem so razbite skale in množični požari v ozračje spustili toliko ogljikovega dioksida v naslednjih 10.000 letih, da je izumrlo okoli 80 odstotkov vseh vrst, med njimi vsi dinozavri. Pred okoli 55 milijoni let so se temperature ponovno močno dvignile, otoplitev je trajala okoli 100.000 let. Vzrok za to ni povsem znan, po eni teoriji pa je bil dvig temperature posledica ogromnega izbruha vulkana.
Glikson opozarja, da se sedaj dogaja nekaj podobnega. Konec 18. stoletja je bilo v atmosferi okoli 300 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev. Februarja letos je bilo na milijon delcev 414,1 delca ogljikovega dioksida, vseh delcev plinov, ki povzročajo učinek tople grede, pa skoraj 500. Ti podatki so po mnenju Gliksona ekstremni v zgodovini človeštva in znak, da se je naslednje množično izumrtje začelo, saj se podnebje spreminja hitreje, kot se vrste lahko prilagajajo.
Znaki, da smo že prešli točko brez povratka, so številni. Eden izmed njih so naraščajoče temperature na Arktiki, kar je povzročilo taljenje led in oslabilo arktični tok vetrov. Zaradi tega se proti severu valeči topel zrak pomika preko arktičnega kroga, mrzel zrak iz Arktike pa vdira južno v Sibirijo, Kanado in Evropo. Spremembe povzročajo tudi širitev tropskega pasu proti obema poloma s hitrostjo 56 do 111 kilometrov na desetletje. Zaradi tega je v veliki nevarnosti predvsem Avstralija, opozarja Glikson.
Raziskava iz leta 2016 je napovedala, da bi Zemlja po naravni poti vstopila v naslednjo ledeno dobo čez približno 20.000 let, zaradi podnebnih sprememb pa naj bi se to zgodilo čez okoli 50.000 let. V vmesnem času nas čakajo hude nevihtne razmere po večini Zemlje. Sodeč po raziskavi Gliksona, naj bi jo najbolje odnesli ljudje, ki živijo v subpolarnih regijah in dolinah, ki jih obdajajo gore, kjer hladnejše razmere omogočajo flori in favni, da bosta uspevali tudi ob toplejših povprečnih temperaturah na Zemlji.
Za konec je avstralski znanstvenik dodal, da se lahko naslednjemu množičnemu izumrtju izognemo, če drastično zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida ter razvijemo tehnologije, ki iz atmosfere odstranjujejo ta plin. A glede na to, kako se stvari trenutno razvijajo kaže, da bodo zaradi dejanj ljudi veliki deli Zemlje nenaseljivi.
Tako vsaj trdi Andrew Glikson, znanstvenik z Avstralske nacionalne univerze, strokovnjak za Zemljo in paleoklimo. Njegova raziskava kaže, da je trenutna rast emisij ogljikovega dioksida hitrejša od tiste, ki je povzročila prejšnji dve množični izumrtju, vključno z dogodkom, ki je z obličja zemlje zbrisal dinozavre.
»Svet je trenutno osredotočen na covid 19, a grožnja, ki jo naravi pomeni človeško povzročeno globalno segrevanje, in nujnost ukrepanja ostajata jasna,« je opozoril znanstvenik in dodal, da se lahko številne vrste prilagodijo počasnim ali celo srednje hitrim okoljskim spremembam, a zgodovina Zemlje je pokazala, da ekstremne spremembe povzročajo izumrtje vrst. Kot primer je navedel padec asteroida na Zemljo pred 66 milijoni let, po katerem so razbite skale in množični požari v ozračje spustili toliko ogljikovega dioksida v naslednjih 10.000 letih, da je izumrlo okoli 80 odstotkov vseh vrst, med njimi vsi dinozavri. Pred okoli 55 milijoni let so se temperature ponovno močno dvignile, otoplitev je trajala okoli 100.000 let. Vzrok za to ni povsem znan, po eni teoriji pa je bil dvig temperature posledica ogromnega izbruha vulkana.
Glikson opozarja, da se sedaj dogaja nekaj podobnega. Konec 18. stoletja je bilo v atmosferi okoli 300 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev. Februarja letos je bilo na milijon delcev 414,1 delca ogljikovega dioksida, vseh delcev plinov, ki povzročajo učinek tople grede, pa skoraj 500. Ti podatki so po mnenju Gliksona ekstremni v zgodovini človeštva in znak, da se je naslednje množično izumrtje začelo, saj se podnebje spreminja hitreje, kot se vrste lahko prilagajajo.
Znaki, da smo že prešli točko brez povratka, so številni. Eden izmed njih so naraščajoče temperature na Arktiki, kar je povzročilo taljenje led in oslabilo arktični tok vetrov. Zaradi tega se proti severu valeči topel zrak pomika preko arktičnega kroga, mrzel zrak iz Arktike pa vdira južno v Sibirijo, Kanado in Evropo. Spremembe povzročajo tudi širitev tropskega pasu proti obema poloma s hitrostjo 56 do 111 kilometrov na desetletje. Zaradi tega je v veliki nevarnosti predvsem Avstralija, opozarja Glikson.
Raziskava iz leta 2016 je napovedala, da bi Zemlja po naravni poti vstopila v naslednjo ledeno dobo čez približno 20.000 let, zaradi podnebnih sprememb pa naj bi se to zgodilo čez okoli 50.000 let. V vmesnem času nas čakajo hude nevihtne razmere po večini Zemlje. Sodeč po raziskavi Gliksona, naj bi jo najbolje odnesli ljudje, ki živijo v subpolarnih regijah in dolinah, ki jih obdajajo gore, kjer hladnejše razmere omogočajo flori in favni, da bosta uspevali tudi ob toplejših povprečnih temperaturah na Zemlji.
Za konec je avstralski znanstvenik dodal, da se lahko naslednjemu množičnemu izumrtju izognemo, če drastično zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida ter razvijemo tehnologije, ki iz atmosfere odstranjujejo ta plin. A glede na to, kako se stvari trenutno razvijajo kaže, da bodo zaradi dejanj ljudi veliki deli Zemlje nenaseljivi.
