POŽAR
Šokantne ugotovitve: Titanika ni potopil trk v ledeno goro?
Irski novinar Senan Molony je 30 let proučeval najbolj razvpito ladijsko tragedijo in trdi, da potopa ni povzročilo trčenje z ledeno goro.
Odpri galerijo
Črno črto na ladijskem boku naj bi povzročilo tlenje premoga.
Senan Molony, ki se že od otroštva zanima za čezoceanski parnik Titanik, je o tej veličastni ladji napisal pet knjig. Poleg tega je domnevo, zakaj je danes na dnu Atlantika, predstavil v dokumentarnem filmu Titanik: Novi dokazi.
Razlog, da je ladja, ki jo je družba White Star Line iz Liverpoola predstavljala kot nepotopljivo, zdaj 4000 metrov pod gladino oceana, je uradno naslednji: z desnim bokom je 15. aprila 1912 trčila v ledeno goro, ta pa je kot britev prerezala prednji del trupa. Poleg uradne razlage so različni avtorji razpredli številne teorije o vzrokih potopa, kot se pogosto dogaja pri velikih nesrečah.
Temelj za Molonyjevo teorijo so fotografije iz albuma vodje tehničnega oddelka ladjedelnice Harland in Wolff, kjer so Titanik zgradili. V dotlej neobjavljenem albumu so zbrane fotografije, ki beležijo gradnjo ladje in priprave na njeno prvo potovanje, po več kot sto letih pa ga je našel potomec direktorja ladjedelnice na podstrešju v Wiltshiru na jugozahodu Anglije.
Na dveh fotografijah, ki sta pritegnili Molonyjevo pozornost, se na trupu vidi predel, ki ni enak preostalim delom trupa. Je temnejši, kot 30-metrska črna črta.
Fotografiji sta bili posneti kakšen teden prej, preden je parnik odplul na potovanje brez vrnitve. Od kod madež na trupu 269 metrov dolgega velikana? Kaj pomeni? Raziskoval je naprej, spraševal strokovnjake za metalurgijo, proučeval časopisne objave izjav preživelih članov posadke.
Prišel je do presenetljivega odkritja. V skladišču premoga na ladji je prišlo do samovžiga in premog je hinavsko tlel že tri tedne, preden je parnik izplul iz ladjedelnice v Belfastu. Temperatura je dosegla 538 stopinj Celzija in oslabila jekleno oplato čezoceanke prav na delu, kjer je trčila v ledeno goro. Jeklena oplata bi sicer zdržala trk. »To ni preprosta zgodba o trčenju z ledeno goro in potopu,« pravi Molony v dokumentarcu: »Je splet izrednih okoliščin, ognja, ledu in neizmerne malomarnosti.«
Požari so se zaradi spontanega izgorevanja premoga sicer pogosto pojavljali na krovu parnikov. Gasili so jih, prestavljali premog v druga skladišča in gorečega zmetali v peč. Med usodnim potovanjem Titanika od Southamptona proti New Yorku naj bi kar dvanajst članov posadke brezuspešno poskušalo zaustaviti ogenj, častnikom pa so naročili, naj potnikom o požaru ne črhnejo niti besedice.
»Pred mano nihče ni raziskal nenavadnih znakov na fotografijah, ki popolnoma spremenijo naše vedenje o potopu Titanika.« Metalurški strokovnjaki so povedali, da pri temperaturi, ki se je razvijala pri požaru premoga, jeklo oplate postane krhko in njegova trdnost se zmanjša za 75 odstotkov, pripoveduje Molony. »Za požar so vedeli, a so njegov pomen podcenjevali. Titanik sploh ne bi smel izpluti!«
Uradna britanska preiskava iz leta 1912 požar sicer omenja, toda sodnik, ki jo je vodil, je bil po mnenju kritikov naklonjen interesom ladjarja in požaru ni pripisal pravega pomena. Molony trdi, da so lastniki ladje za požar vedeli, vendar so se odločili, naj Titanik kljub temu izpluje, saj bi jih zamuda potovanja finančno uničila. Ob odhodu je bil parnik privezan ob nasprotnem boku, kjer so bili vidni znaki požara, torej stran od oči potnikov.
Takoj potem, ko so preživeli z ladjo Carpathia pristali v New Yorku, je več ladijskih kurjačev povedalo, da je brodolom povzročil požar premoga.
Seveda se mnogi strokovnjaki ne strinjajo z Molonyjevo teorijo. Nekateri navajajo, da bi lahko temna črta nastala zaradi odseva z obale. Tudi ta protiargument Molony ovrže, češ da v tistem času na obali ni bilo nobenega objekta, ki bi lahko povzročil tak odsev.
Razlog, da je ladja, ki jo je družba White Star Line iz Liverpoola predstavljala kot nepotopljivo, zdaj 4000 metrov pod gladino oceana, je uradno naslednji: z desnim bokom je 15. aprila 1912 trčila v ledeno goro, ta pa je kot britev prerezala prednji del trupa. Poleg uradne razlage so različni avtorji razpredli številne teorije o vzrokih potopa, kot se pogosto dogaja pri velikih nesrečah.
Madež na trupu
Temelj za Molonyjevo teorijo so fotografije iz albuma vodje tehničnega oddelka ladjedelnice Harland in Wolff, kjer so Titanik zgradili. V dotlej neobjavljenem albumu so zbrane fotografije, ki beležijo gradnjo ladje in priprave na njeno prvo potovanje, po več kot sto letih pa ga je našel potomec direktorja ladjedelnice na podstrešju v Wiltshiru na jugozahodu Anglije.
Eden od preživelih je skiciral potop Titanika.
Na dveh fotografijah, ki sta pritegnili Molonyjevo pozornost, se na trupu vidi predel, ki ni enak preostalim delom trupa. Je temnejši, kot 30-metrska črna črta.
Fotografiji sta bili posneti kakšen teden prej, preden je parnik odplul na potovanje brez vrnitve. Od kod madež na trupu 269 metrov dolgega velikana? Kaj pomeni? Raziskoval je naprej, spraševal strokovnjake za metalurgijo, proučeval časopisne objave izjav preživelih članov posadke.
Titanik ne bi smel izpluti
Prišel je do presenetljivega odkritja. V skladišču premoga na ladji je prišlo do samovžiga in premog je hinavsko tlel že tri tedne, preden je parnik izplul iz ladjedelnice v Belfastu. Temperatura je dosegla 538 stopinj Celzija in oslabila jekleno oplato čezoceanke prav na delu, kjer je trčila v ledeno goro. Jeklena oplata bi sicer zdržala trk. »To ni preprosta zgodba o trčenju z ledeno goro in potopu,« pravi Molony v dokumentarcu: »Je splet izrednih okoliščin, ognja, ledu in neizmerne malomarnosti.«
Kurjači so povedali za požar.
Požari so se zaradi spontanega izgorevanja premoga sicer pogosto pojavljali na krovu parnikov. Gasili so jih, prestavljali premog v druga skladišča in gorečega zmetali v peč. Med usodnim potovanjem Titanika od Southamptona proti New Yorku naj bi kar dvanajst članov posadke brezuspešno poskušalo zaustaviti ogenj, častnikom pa so naročili, naj potnikom o požaru ne črhnejo niti besedice.
75 odstotkov manjša je bila trdnost jekla zaradi visokih temperatur ob požaru.
»Pred mano nihče ni raziskal nenavadnih znakov na fotografijah, ki popolnoma spremenijo naše vedenje o potopu Titanika.« Metalurški strokovnjaki so povedali, da pri temperaturi, ki se je razvijala pri požaru premoga, jeklo oplate postane krhko in njegova trdnost se zmanjša za 75 odstotkov, pripoveduje Molony. »Za požar so vedeli, a so njegov pomen podcenjevali. Titanik sploh ne bi smel izpluti!«
Kurjači so povedali
Uradna britanska preiskava iz leta 1912 požar sicer omenja, toda sodnik, ki jo je vodil, je bil po mnenju kritikov naklonjen interesom ladjarja in požaru ni pripisal pravega pomena. Molony trdi, da so lastniki ladje za požar vedeli, vendar so se odločili, naj Titanik kljub temu izpluje, saj bi jih zamuda potovanja finančno uničila. Ob odhodu je bil parnik privezan ob nasprotnem boku, kjer so bili vidni znaki požara, torej stran od oči potnikov.
Prihaja
Titanik II.Potop Titanika bo še generacije vzbujal zanimanje javnosti še posebno zaradi izjemnega filma režiserja Jamesa Camerona, igralcev Leonarda DiCapria in Kate Winslet ter ljubezenske pesmi, ki jo poje Celine Dion. Legenda je tako močna, da bo leta 2022 na turistično križarjenje izplula replika – Titanik II.
Takoj potem, ko so preživeli z ladjo Carpathia pristali v New Yorku, je več ladijskih kurjačev povedalo, da je brodolom povzročil požar premoga.
Seveda se mnogi strokovnjaki ne strinjajo z Molonyjevo teorijo. Nekateri navajajo, da bi lahko temna črta nastala zaradi odseva z obale. Tudi ta protiargument Molony ovrže, češ da v tistem času na obali ni bilo nobenega objekta, ki bi lahko povzročil tak odsev.
