Šokantno razkritje: Tito vodi svetovno trgovino z mamili

V zadnjih dveh letih je policija samo v Srbiji zaplenila več kot 10 ton prepovedanih mamil, od tega štiri lani, letos pa že šest ton, so pred dnevi zapisali v srbskem dnevniku Politika, kjer tudi omenjajo podatek, da kriminalne združbe z območja nekdanje Jugoslavije zelo tesno sodelujejo in jih policijske organizacije iz tujine že označujejo kot balkanski kartel. Ta naj bi po podatkih Evropskega centra za nadzor trgovine z mamili in Europola nadzoroval že več kot 60 odstotkov vse trgovine z mamili v Evropi. Gre za izjemno dobro organizirane združbe, ki imajo vse značilnosti kartela; združujejo se izključno zaradi poslovnih interesov in ni pomembno, ali so pripadniki posameznih združb v kartelu Srbi, Črnogorci, Albanci, Hrvati ali Makedonci.

Gandža iz Češke

Najpomembnejše države, kjer deluje balkanski kartel, so Španija, Nizozemska, Nemčija, Hrvaška in Avstrija v Evropi ter Peru, Brazilija in Kolumbija v Južni Ameriki, je še zapisano v poročilu Evropskega centra za nadzor trgovine z mamili in Europola. Tako naj bi kriminalne družbe iz Srbije povsem prevzele trg z marihuano na Češkem, skupaj s prevzemom vseh gojišč indijske konoplje v zaprtih prostorih. Balkanski kartel prevzema trg z marihuano v vsej Evropi, ena glavnih poti za prevoz heroina iz Afganistana proti zahodni Evropi pa poteka čez Balkan in tudi Slovenijo.

Albanske, bolgarske in srbske združbe heroin nabavljajo od turških tihotapskih skupin in ga potem s posredovanjem še drugih skupin balkanskega kartela razpečujejo po Evropi. Trg mamil v Evropi je po ocenah Evropskega centra za nadzor trgovine z mamili vreden najmanj 30 milijard evrov in na njem je bolj ali manj aktivnih skoraj 5000 skupin, ki se ukvarjajo z razpečevanjem mamil. Proizvodnja kokaina v Južni Ameriki in heroina v Afganistanu povečuje in dosega zgodovinske visoke vrednosti.
Pripadniki balkanskih kriminalnih združb so znani po improvizaciji, ko gre za organiziranje prevozov, zlasti kokaina iz Južne Amerike v evropska pristanišča, kjer imajo zelo dobro razvejano mrežo sodelavcev. Ti ustrezno poskrbijo, da so pošiljke mamil označene in skrite, zato policisti trdijo, da odkrijejo le kakšno desetino vseh mamil, ki jih tihotapske združbe pripeljejo na staro celino.


Pomembno vlogo pri tihotapljenju mamil, zlasti pa kokaina iz Južne Amerike, imajo nekateri pomorci iz Črne gore. Kot ugotavljajo v črnogorskem časopisu Vijesti, več kot 7000 črnogorskih pomorščakov dela pri velikih svetovnih ladjarskih podjetjih. Nekateri se na morje odpravijo tudi zato, da se zaradi svojega ne najbolj zakonitega početja umaknejo pred roko pravice v Črni gori, in so zato lahek plen močnih črnogorskih zločinskih klanov, ki imajo v balkanskem kartelu pomembno in vplivno vlogo.

Črnogorci niso več dobrodošli

Kadar so v zadnjih nekaj letih zajeli kakšno večjo količino mamil, so bili med aretiranimi skoraj vedno Črnogorci. Ko so aprila letos v Philadelphii v Združenih državah ameriški cariniki in agenti zveznega urada za boj proti mamilom (DEA) na tovorni ladji Gayane našli 20 ton kokaina, vrednega skoraj 1,3 milijarde evrov, so bili aretirani štirje Črnogorci: drugi oficir Ivan Đurašević ter mornarji Boško Marković, Aleksandar Kavaja in Nenad Ilić.


Pred dvema letoma so v Španiji obsodili pet črnogorskih mornarjev, ki so z ladij blizu španske obale metali pakete s kokainom, njihovi sodelavci so ga potem pobirali z manjšimi čolni. Policija jim je zaplenila 3,5 tone kokaina. Sodelovanje Črnogorcev pri nelegalni trgovini s kokainom je postalo že tako razvpito, da so od avgusta letos ameriške oblasti obvestile velike ladijske družbe, da njihove ladje s črnogorskimi mornarji niso več dobrodošle v ameriških pristaniščih. Ladijska družba MSC je celo začela odpuščati črnogorske mornarje z ladij, ki plujejo med Južno Ameriko, ZDA in Evropo. Kot navajajo Vijesti, je celo združenje črnogorskih pomorskih kapitanov protestiralo zaradi kriminalne dejavnosti nekaterih mornarjev, ker s tem rušijo ugled pomorcev iz Črne gore.

Največ kokaina pride v Evropo skozi velika pristanišča v zahodni Evropi: Rotterdam, Antwerpen, Hamburg, Marseille. Kriminalne združbe uporabljajo v zadnjem času novo metodo tihotapljenja mamil iz Južne Amerike, po angleško ji rečejo rip-off oziroma kraja v prevodu. V Južni Ameriki skrijejo mamila v skladišča z živili in jih natovorijo v zabojnike. Po prihodu v Evropo zabojnik z mamili, ki ima tako kot vsak svojo serijsko transportno številko, prevzamejo tukajšnji tihotapci, vlomijo v zabojnik, poberejo mamilo, zabojnik spet opremijo s plombo, kot da se ni nič zgodilo. Tako niti prevoznik niti lastnik zabojnika o tem nečednem poslu ne vesta nič. Mamila potem po navadi v tovornjakih z dvojnim dnom vozijo po Evropi.

Prednost takšnega načina je po mnenju poznavalcev predvsem v tem, da lahko tako prepeljejo velike količine mamil in ne potrebujejo več večjega števila tako imenovanih mul, ki so s seboj tihotapile praviloma manjše količine. Zato se zdaj dogajajo zajetja velikih količin, kot je bilo 20 ton kokaina letos v Philadelphii. Zdaj z ladijskimi zabojniki do Evrope pride do 90 odstotkov kokaina.

Plodna tla

Da so balkanske kriminalne združbe začele prevzemati posle v tihotapljenju mamil v Evropi, ni prav veliko presenečenje. Gospodarske in siceršnje razmere v državah nekdanje Jugoslavije niso prav rožnate, večina vojnih zločincev zadnje balkanske vojne se ni znašla v krempljih pravosodja, ampak se je počasi obrnila h kriminalu.

Pred desetimi leti je na Balkanu kraljeval Darko Šarić, ki je bil lani v Beogradu obsojen na 15 let zapora zaradi tihotapljenja mamil. Njegov klan zdaj po domnevah medijev vodi Goran Soković, precej pozornosti je letos na Balkanu vzbudil tudi bosanski klan Dino in Tito, ki naj bi v zadnjih dveh letih v sodelovanju z maroškim klanom iz Nizozemske, italijansko Camorro in irsko mafijsko družino Kinahan v Evropo pripeljal najmanj 100 ton kokaina. Policisti so jim v teh dveh letih na Nizozemskem zasegli 14 ton mamil. Klan Dino in Tito je pod budnim očesom tudi ameriške DEA.


Maja letos se je veliko pisalo o aretaciji Michaela Mika Dokovića, ki so ga v Švici aretirali s 600 kilogrami kokaina. Možakar je stanoval v Zagrebu, deloval po svetu pod lažnimi imeni in bil voditelj enega od zelo učinkovitih balkanskih kriminalnih združenj. Dokovića, za katerega se je izkazalo, da gre za Črnogorca Iljumija Frljučkića, so aretirali v mednarodni policijski akciji z imenom Družina, v kateri so aretirali 16 ljudi, zaplenili tono kokaina in dva milijona evrov gotovine.