Solarni Pompeji

Starodavne antične ruševine v Pompejih so vstopile v prihodnost. Arheološko najdišče, ki privabi tri milijone in pol obiskovalcev na leto, so namreč opremili s posebnimi solarnimi paneli, prostemu očesu nevidnimi, ki se zlijejo z okolico, bodo pa znižali stroške in zagotovili trajnostno usmeritev.

Gre za inovativne sončne celice, ki so videti kot strešniki iz terakote, kakršne so pri gradnji uporabljali Rimljani, »a proizvajajo elektriko, ki jo potrebujemo za osvetlitev fresk«, je dejal direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel. Za zdaj so jih namestili na hišo Cerere, na termopolij (rimljansko okrepčevalnico) in na hišo Vettijcev. A to je komaj začetek. Uporabo tovrstne nevidne tehnologije načrtujejo tudi v Splitu, na Portugalskem ter drugod po Italiji, med drugim za električno napajanje Narodnega muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu.

Pompeje je leta 79 pokopal izbruh ognjenika Vezuv. »So starodavno mesto, na nekaterih delih povsem ohranjeno. Potrebovali smo obsežen sistem električne osvetljave. Odločili smo se lahko, da bodisi še naprej porabljamo energijo ter da kabli in stebri kazijo siceršnjo podobo antičnega mesta, bodisi da spoštujemo to mesto in prihranimo milijone,« je odločitev o namestitvi posebnih panelov obrazložil Zuchtriegel in nadaljeval, da uporaba te nove tehnologije ni le simbolične narave. »Odslej bomo to rešitev upoštevali pri vseh renovacijah ter restavracijskih projektih. Svetu želimo sporočiti, da je kulturno dediščino mogoče upravljati drugače in trajnostno.«

V Pompejih so, kot rečeno, uporabili panele, ki so videti kot strešniki iz terakote. A lahko so videti tudi, kot bi bili narejeni iz kamna, lesa, betona, opeke, da jih lahko nevidno vključimo v tla, zidove, na strehe.