VESOLJE
Sonda porabila vse gorivo in obtičala v vesolju
Raziskovala je asteroid Cerera. Naj njem so našli sol, enako tej na Zemlji.
Odpri galerijo
Razlika v velikosti (z leve): Vesta, Cerera in naša Luna FOTOGRAFIJE: Wikipedia
Orjaški krater in svetle točke na asteroidu oziroma pritlikavem planetu Cerera so trenutno najbolj zanimivo območje v našem sončnem sistemu. Tako menijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanem tega še vedno precej neznanega nebesnega telesa v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. V zadnjih nekaj mesecih leta 2018 je Nasina vesoljska sonda Dawn (Zora) porabila zadnje kapljice raketnega goriva, da bi strokovnjakom omogočila pogled nanj.
Gre za masivni krater Occator, ki je nastal kot posledica trka Cerere z drugim nebesnim telesom. Omenjenega leta je Dawn potovala vsega 35 kilometrov nad površino Cerere in tja usmerila vse instrumente, ki jih je premogla. Že predhodna opazovanja so nakazovala, da se na površju asteroida dogajajo zanimivi geološki procesi, ki naj bi tja prenašali slano vodo. Po več mesecih analiziranja zbranih podatkov se je izkazalo, da je bila Cerera z geološkega vidika še nedavno veliko bolj aktivna, kot so si raziskovalci lahko predstavljali.
Tako vsaj izhaja iz več referatov, ki so jih objavili v različnih znanstvenih revijah. Ti so bili osredotočeni na krater Occator, ki ima premer 92 kilometrov in je po ocenah strokovnjakov star 22 milijonov let. Menda so na asteroidu obstajali tudi ledeni vulkani, ki so začeli delovati pred devetimi milijoni let in naj bi delovali še pred nekaj milijoni let. Zaradi slane vode, ki je curljala iz zgornjih plasti kamnin v plašču planeta, je nastalo več plasti svetlih nanosov.
Delovanje omenjenih vulkanov je raziskovalce presenetilo predvsem zaradi tega, ker je nekaj povsem drugačnega od vsega, kar poznamo v našem sončnem sistemu, saj se dogaja na relativno majhnem nebesnem telesu, ki ima premer vsega 950 kilometrov, posebna pa je tudi sol, ki naj bi pronicala na površje, saj gre za obliko, ki so jo doslej našli samo na Zemlji.
Obstaja tudi mnenje, da je slana voda prišla na površje pred kratkim oziroma da tja še vedno prihaja, kar naj bi potrjevalo pred časom dano mnenje, da je očitno v notranjosti tega nebesnega telesa podpovršinski ocean.
Čeprav je o tem nebesnem telesu zbranih kar veliko podatkov, pa želijo proti njemu poslati novo vesoljsko sondo, ki bi razkrila še več podrobnosti. Že pred leti je italijanski strokovnjak družbe Alenia (zdaj Thales Alenia Space) omenjal študijo o izvedljivosti izstrelitve sonde, ki bi pristala na Cereri, a vsaj v Evropi se ni nič premaknilo. So pa kitajski strokovnjaki nedavno napovedali, da naj bi v naslednjem desetletju na Cerero poslali sondo, ki bi na njej samo pristala ali pa celo s površja vzela vzorce ter jih pripeljala na Zemljo. Nasa in Esa pa za naslednje desetletje ne načrtujeta pošiljanja vesoljske sonde k temu nebesnemu telesu.
Projekt sonde Dawn je bil mučen in dolgotrajen. Preden je poletela v globine vesolja, so njeno izdelavo enkrat ustavili, nato zamrznili, nato znova ustavili in še preložili, vse to zaradi tehničnih težav in stroškov. Končno je Dawn poletela 27. septembra 2007. Prvi cilj je bil asteroid Vesta, kamor je prispela 16. julija 2011 in tam ostala dobro leto. Nato je pot nadaljevala do Cerere, kamor je prispela 6. marca 2015 in zdaj kroži okrog nje kot umetni satelit.
Ker je porabila že vse gorivo, ne zbira več podatkov, ji je pa prej uspelo narediti 100.000 posnetkov in 3052-krat obkrožiti Vesto in Cerero. Njeni trije ionski električni raketni motorji so delovali 51.384 ur ali skoraj šest let. Je prva medplanetarna sonda, ki je potovala do dveh različnih nebesnih teles samo s pomočjo električnega ionskega raketnega pogona, in prva, ki je postala umetni satelit dveh različnih nebesnih teles.
Ledeni vulkani
Gre za masivni krater Occator, ki je nastal kot posledica trka Cerere z drugim nebesnim telesom. Omenjenega leta je Dawn potovala vsega 35 kilometrov nad površino Cerere in tja usmerila vse instrumente, ki jih je premogla. Že predhodna opazovanja so nakazovala, da se na površju asteroida dogajajo zanimivi geološki procesi, ki naj bi tja prenašali slano vodo. Po več mesecih analiziranja zbranih podatkov se je izkazalo, da je bila Cerera z geološkega vidika še nedavno veliko bolj aktivna, kot so si raziskovalci lahko predstavljali.
Dawn je z Zemlje poletela 27. septembra 2007.
Tako vsaj izhaja iz več referatov, ki so jih objavili v različnih znanstvenih revijah. Ti so bili osredotočeni na krater Occator, ki ima premer 92 kilometrov in je po ocenah strokovnjakov star 22 milijonov let. Menda so na asteroidu obstajali tudi ledeni vulkani, ki so začeli delovati pred devetimi milijoni let in naj bi delovali še pred nekaj milijoni let. Zaradi slane vode, ki je curljala iz zgornjih plasti kamnin v plašču planeta, je nastalo več plasti svetlih nanosov.
Delovanje omenjenih vulkanov je raziskovalce presenetilo predvsem zaradi tega, ker je nekaj povsem drugačnega od vsega, kar poznamo v našem sončnem sistemu, saj se dogaja na relativno majhnem nebesnem telesu, ki ima premer vsega 950 kilometrov, posebna pa je tudi sol, ki naj bi pronicala na površje, saj gre za obliko, ki so jo doslej našli samo na Zemlji.
Obstaja tudi mnenje, da je slana voda prišla na površje pred kratkim oziroma da tja še vedno prihaja, kar naj bi potrjevalo pred časom dano mnenje, da je očitno v notranjosti tega nebesnega telesa podpovršinski ocean.
Eden od posnetkov Cerere, ki ga je poslala sonda.
Čeprav je o tem nebesnem telesu zbranih kar veliko podatkov, pa želijo proti njemu poslati novo vesoljsko sondo, ki bi razkrila še več podrobnosti. Že pred leti je italijanski strokovnjak družbe Alenia (zdaj Thales Alenia Space) omenjal študijo o izvedljivosti izstrelitve sonde, ki bi pristala na Cereri, a vsaj v Evropi se ni nič premaknilo. So pa kitajski strokovnjaki nedavno napovedali, da naj bi v naslednjem desetletju na Cerero poslali sondo, ki bi na njej samo pristala ali pa celo s površja vzela vzorce ter jih pripeljala na Zemljo. Nasa in Esa pa za naslednje desetletje ne načrtujeta pošiljanja vesoljske sonde k temu nebesnemu telesu.
Zdaj je umetni satelit
Projekt sonde Dawn je bil mučen in dolgotrajen. Preden je poletela v globine vesolja, so njeno izdelavo enkrat ustavili, nato zamrznili, nato znova ustavili in še preložili, vse to zaradi tehničnih težav in stroškov. Končno je Dawn poletela 27. septembra 2007. Prvi cilj je bil asteroid Vesta, kamor je prispela 16. julija 2011 in tam ostala dobro leto. Nato je pot nadaljevala do Cerere, kamor je prispela 6. marca 2015 in zdaj kroži okrog nje kot umetni satelit.
3052
-krat je obkrožila Vesto in Cerero.
-krat je obkrožila Vesto in Cerero.
Ker je porabila že vse gorivo, ne zbira več podatkov, ji je pa prej uspelo narediti 100.000 posnetkov in 3052-krat obkrožiti Vesto in Cerero. Njeni trije ionski električni raketni motorji so delovali 51.384 ur ali skoraj šest let. Je prva medplanetarna sonda, ki je potovala do dveh različnih nebesnih teles samo s pomočjo električnega ionskega raketnega pogona, in prva, ki je postala umetni satelit dveh različnih nebesnih teles.
