Sosednji zdravniki so šli nekoč v Slovenijo, zdaj gredo v Nemčijo
Naše zdravstvo poskuša pridobiti dodatne zdravnike v tujini. Do zdaj so prihajali predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, vendar so se v zadnjem času povsod tam plače precej zvišale, boljše plače kot v Sloveniji imajo zdravniki tudi drugod v EU, zato pravega zanimanja za Slovenijo ni več.
»Slovenija za hrvaške zdravnike ni več zanimiva. Po plačah smo zdaj izenačeni, na nekaterih področjih smo slovenske zdravnike celo prehiteli,« je povedala zdravnica Renata Čulinović Čaić, predsednica Hrvaškega zdravniškega sindikata. Hrvaška, ki ima sicer za več kot tretjino nižji BDP od Slovenije, se je odločila za veliko zvišanje plač zdravnikom, da bi jih zadržala v javnem zdravstvu. V zadnjem letu so se jim plače zvišale za več kot tretjino, družinskim zdravnikom pa za 50 odstotkov.
Hrvaška ima zelo podobne težave v zdravstvu kot Slovenija. Zdravniki in medicinske sestre množično odhajajo na bolje plačana delovna mesta v tujino, še večja težava so v zadnjem času odhodi zdravnikov iz javnega v zasebno zdravstvo. Javno zdravstvo ima zato premalo kadra, ta pa je vse bolj obremenjen.
Podatki hrvaške zdravniške zbornice kažejo, da je v desetih letih, odkar je država v EU, v tujino odšlo 1214 zdravnikov od skupaj nekoliko več kot 16.000. Lani jih je odšlo kar 158. Večinoma so to mladi zdravniki, ki odidejo takoj po končani fakulteti, ali pa mladi specialisti, med njimi je največ anesteziologov, psihiatrov, ginekologov in radiologov. Med odseljenimi zdravniki je več kot polovica žensk. Hrvaška za prihode tujih zdravnikov ni (bila) zanimiva; pri njih dela le 87 tujih državljanov.
»Vsakdo gre tja, kjer bolje zasluži. Pred desetimi in več leti so naši zdravniki množično odhajali v Slovenijo, kjer so bile plače dvakrat višje kot pri nas. Zdaj Slovenija ni več zanimiva. Največ jih je v zadnjem času odšlo v Nemčijo, Združeno kraljestvo, Avstrijo, na Irsko in Švedsko,« je navedla Renata Čulinović Čaić.
Plačna reforma na Hrvaškem
Dogajanje na Hrvaškem je zelo podobno kot v Sloveniji. Tudi na Hrvaškem so – tako kot v Sloveniji – lani pripravljali plačno reformo za javni sektor. Medtem ko v Sloveniji še nismo prišli z mrtve točke, so na Hrvaškem reformo uveljavili januarja letos, ko so zvišali plače javnih uslužbencev v povprečju za 13 odstotkov. V zdravstvu so bili dvigi plač različni, in sicer od šest do 35 odstotkov.
Zdravniki so bili zaradi uvrstitve v prenizke plačne razrede ogorčeni. Sredi januarja so – ko so naši zdravniki začeli stavkati – hrvaški zdravniki stavko napovedali. Februarja so se začele priprave na stavko, istočasno pa so »na vse načine pritiskali na vlado«, da bi izpolnila obljube, ki jih je zdravnikom dala aprila lani, je povedala sogovornica.
Vlada se je zelo hitro odzvala. Že 1. marca je plače zdravnikom dodatno zvišala, skupaj za 30 do 35 odstotkov. Tako imajo zdaj osnovne plače v razponu od 1800 do 3200 evrov, kar je več kot v Sloveniji. Skupaj z dežurstvi so prihodki zdravnikov na Hrvaškem tudi dvakrat tolikšni. Najbolj so povišali plače družinskim zdravnikom, ki jih najbolj primanjkuje, je povedala sogovornica.
Tudi na Hrvaškem zdravniki odhajajo v zasebno zdravstvo.
Poskušajo jih zadržati z zvišanjem plač in drugimi ugodnostmi.
Pred leti so odhajali v Slovenijo, zdaj gredo raje drugam.
Predsednica hrvaškega sindikata je prepričana, da so odhode zdravnikov v tujino in zasebno zdravstvo z zvišanjem plač omejili. Jeseni nameravajo z novo vlado odpreti še kolektivno pogodbo za celotno zdravstvo, da bi izboljšali razmere za delo, kar bo dodatno vplivalo tudi na plače, napoveduje. To je nujno, da bodo mladi zdravniki in medicinske sestre ostali v javnem zdravstvu. Bodo ostali?
Stanovanja in dodatki
»Zvišanje plač je eden od ukrepov, ki bodo zaustavili odliv zdravnikov iz javnega zdravstva. A vse države se ukvarjajo z enako težavo: kako obdržati zdravnike doma. Zdravnikom dajejo različne ugodnosti. »Tudi pri nas bodo nujne še druge spremembe,« meni Marija Rogoznica, predsednica Mladih zdravnikov Hrvaške, ki je dve leti specialistka revmatologije na Reki. Osnovna plača se ji je letos zvišala za 400 evrov, tako zdaj znaša 2500 evrov neto.
V zadnjem času so poleg ukrepov vlade posebno pozornost in sredstva namenile zdravstvu tudi regije (županije), pravi. »Županije dajo dodaten denar za dodatke k plačam deficitarnih strok, kot so hematologi, citologi, onkologi. Višje plače imajo tudi zdravniki na otokih. Marsikje dobi zdravnik ob nastopu službe od bolnišnice tudi stanovanje. Male bolnišnice se na vse načine trudijo, da bi zdravniki ostali pri njih,« pojasni. Z Reke je zelo blizu v Slovenijo. Od tam so prišli v UKC Maribor delat, na primer, anesteziologi zaradi velikega pomanjkanja anesteziologov pred nekaj leti v mariborski bolnišnici. Bodo zdravniki z Reke še prihajali?
»O Sloveniji vedno govorimo kot o dobri državi z odličnim zdravstvom. Moji kolegi gredo radi delat v bolnišnico v Izolo, vendar le za dan ali dva na mesec. Zares redko je, da bi se kdo preselil v Slovenijo. Raje gredo na Švedsko, Norveško, v Avstrijo in Nemčijo, še raje pa v zasebno zdravstvo doma. Cilj vsega našega delovanja je enak kot v Sloveniji: kako zadržati zdravnike v javnem zdravstvu,« je povedala predsednica Mladih zdravnikov Hrvaške.
