NEZNANI LETEČI PREDMET
Sprehajal psa in srečal NLP (FOTO)
Gozdar je pred 40 leti videl neznani leteči predmet. Dogodek je postal legenda.
Odpri galerijo
Robert Taylor (na sredini) na jasi, kjer je bilo srečanje. FOTO: West Lothian Courier
Pred dobrimi 40 leti so svetovni časopisi pisali o primeru škotskega gozdarja Roberta Taylorja, ki je na sprehod peljal psa in doživel bližnje srečanje z neznanim letečim predmetom (NLP).
Primer je raziskovala tudi škotska policija, ugotavljali so, od kod raztrganine na Taylorjevih hlačah, ki naj bi bile dokaz za napad, a niso mogli pojasniti, kaj se je zgodilo.
Bilo je 9. novembra 1979 blizu kraja West Lothian pri Edinburgu. Policiji je takrat 61-letni Taylor opisal, da je na jasi videl okoli devet metrov visok kupolast predmet, iz katerega sta se proti njemu zakotalili dve krogli, obdani z bodicami, izgubil je zavest. Ko je prišel k sebi, je imel občutek, da ga je nekaj zagrabilo za noge.
Policiji je povedal, da je na vesoljsko ladjo naletel ob 10.30. Potem sta dva bodičasta kroglasta predmeta zdrvela proti njemu in ga poskušala zagrabiti za noge ter ga vlekla proti ladji, zavohal je močan kiselkast vonj in omedlel. Ko se je zavedel, je ležal na trebuhu sredi jase, nenavadni predmeti so izginili. Viden je bil vzorec globoko vtisnjenih pravilno oblikovanih sledi.
Ves omotičen se je odpravil do kombija, a ta ni vžgal, zato se je moral domov odpraviti peš. Ko je prišel, je ženi Mary povedal, da ga je napadla vesoljska stvar, bil je zmeden, njegova oblačila strgana; žena je poklicala policijo.
Detektiv Ian Wark se je odpravil na jaso, kjer so že bili policisti. Na tleh so bile nenavadne sledi, poleg njih pa tudi take, kot jih puščajo gosenice buldožerjev. Pri podjetju Livingstone Development Corporation, kjer je bil Taylor zaposlen, se je pozanimal, ali so sledi tam pustili njihovi stroji; vse je pregledal, a sledi niso ustrezale prav nobenemu stroju. V policijskem poročilu piše, da je tam, sodeč po sledeh, stal več ton težak predmet, a ni bilo jasno, kako je tja prišel in kako je odšel. Policist William Douglas je zapisal, da za sledi ni razumne razlage.
Preiskava se je ukvarjala tudi s Taylorjevimi raztrganimi hlačami, poslali so jih v forenzični laboratorij, da so predvsem iskali vzroke nastanka raztrganin, zdajšnjih metod analize DNK kajpak še niso imeli. Hlače je nekaj zapelo, so menili strokovnjaki, in jih dvignilo. Zdaj jih ima Malcolm Robinson, ki že dolga leta raziskuje podobne dogodke. Ta je bil eden redkih, pravi, ki ga ni mogoče razložiti.
Obstaja več domnev, ki poskušajo razložiti, kaj se je zgodilo Taylorju. Vključujejo vse od halucinogenih jagod do vrste kroglaste strele, celo epileptični napad, a njegova žena je zavrnila možnost bolezni. Taylor je povedal, da ga je po dogodku na domu obiskal zdravnik, ga pregledal in napotil na rentgensko slikanje; šel je v bolnišnico, čakal dve uri, se naveličal in odšel. Detektiv Wark bi sprejel razlago o epileptičnem napadu, a ta ne pojasni sledi na tleh.
Wark ni prepričan, da je Taylor videl vesoljsko ladjo. »Da bi verjel, bi moral videti,« je dejal. A detektiv se je s Taylorjem pogovarjal trikrat, izjava je bila vsakokrat ista. Taylor, ki je umrl 2007., je bil cenjen in spoštovan vojaški heroj, bil je prepričan o tem, kar je videl. Vsakdo, ki ga je poznal, ni dvomil, da je iskreno govoril o tem, kar je videl in doživel. Vse do konca življenja ni odstopil od svoje pripovedi.
Štiri desetletja pozneje je dogodek postal legendaren. Lani so tam celo odprli učno pot NLP.
Primer je raziskovala tudi škotska policija, ugotavljali so, od kod raztrganine na Taylorjevih hlačah, ki naj bi bile dokaz za napad, a niso mogli pojasniti, kaj se je zgodilo.
Takole je Robert Taylor narisal vesoljsko ladjo, ki jo je videl novembra 1979.
Policiji je povedal, da je na vesoljsko ladjo naletel ob 10.30. Potem sta dva bodičasta kroglasta predmeta zdrvela proti njemu in ga poskušala zagrabiti za noge ter ga vlekla proti ladji, zavohal je močan kiselkast vonj in omedlel. Ko se je zavedel, je ležal na trebuhu sredi jase, nenavadni predmeti so izginili. Viden je bil vzorec globoko vtisnjenih pravilno oblikovanih sledi.
Ves omotičen se je odpravil do kombija, a ta ni vžgal, zato se je moral domov odpraviti peš. Ko je prišel, je ženi Mary povedal, da ga je napadla vesoljska stvar, bil je zmeden, njegova oblačila strgana; žena je poklicala policijo.
Detektiv Ian Wark se je odpravil na jaso, kjer so že bili policisti. Na tleh so bile nenavadne sledi, poleg njih pa tudi take, kot jih puščajo gosenice buldožerjev. Pri podjetju Livingstone Development Corporation, kjer je bil Taylor zaposlen, se je pozanimal, ali so sledi tam pustili njihovi stroji; vse je pregledal, a sledi niso ustrezale prav nobenemu stroju. V policijskem poročilu piše, da je tam, sodeč po sledeh, stal več ton težak predmet, a ni bilo jasno, kako je tja prišel in kako je odšel. Policist William Douglas je zapisal, da za sledi ni razumne razlage.
Preiskava se je ukvarjala tudi s Taylorjevimi raztrganimi hlačami, poslali so jih v forenzični laboratorij, da so predvsem iskali vzroke nastanka raztrganin, zdajšnjih metod analize DNK kajpak še niso imeli. Hlače je nekaj zapelo, so menili strokovnjaki, in jih dvignilo. Zdaj jih ima Malcolm Robinson, ki že dolga leta raziskuje podobne dogodke. Ta je bil eden redkih, pravi, ki ga ni mogoče razložiti.
Gozdna jasa je prizorišče enega najbolj znanih srečanj z vesoljci.
Obstaja več domnev, ki poskušajo razložiti, kaj se je zgodilo Taylorju. Vključujejo vse od halucinogenih jagod do vrste kroglaste strele, celo epileptični napad, a njegova žena je zavrnila možnost bolezni. Taylor je povedal, da ga je po dogodku na domu obiskal zdravnik, ga pregledal in napotil na rentgensko slikanje; šel je v bolnišnico, čakal dve uri, se naveličal in odšel. Detektiv Wark bi sprejel razlago o epileptičnem napadu, a ta ne pojasni sledi na tleh.
Wark ni prepričan, da je Taylor videl vesoljsko ladjo. »Da bi verjel, bi moral videti,« je dejal. A detektiv se je s Taylorjem pogovarjal trikrat, izjava je bila vsakokrat ista. Taylor, ki je umrl 2007., je bil cenjen in spoštovan vojaški heroj, bil je prepričan o tem, kar je videl. Vsakdo, ki ga je poznal, ni dvomil, da je iskreno govoril o tem, kar je videl in doživel. Vse do konca življenja ni odstopil od svoje pripovedi.
Štiri desetletja pozneje je dogodek postal legendaren. Lani so tam celo odprli učno pot NLP.
