Na Hrvaškem se čudijo novemu trendu v turizmu: je to posledica pandemije?

Pandemija je v zadnjih dveh letih precej načela turistični sektor, a uradna turistična statistika nas navaja na prepričanje, da se je iz nje rodilo nekaj dobrega, kar bi morali poskušati izkoristiti v prihodnjih letih, poroča Jutarnji list. Gre za statistiko nastanitvenih kapacitet – na Hrvaškem imajo porast namestitev v hotelih, hkrati pa upada število postelj pri zasebnikih.

Komentar Mateja Lahovnika: Navite cene na hrvaški obali

Ob tem je treba poudariti, da gre za majhne spremembe, a še vedno nenavadne za državo, kjer so zasebne nastanitve do izbruha pandemije rasle po 10-odstotni stopnji na leto. Po podatkih, ki jih je Jutarnji list dobil od Hrvaške turistične skupnosti, se je število postelj v hotelskih objektih v primerjavi z julijem 2019 povečalo za 1,7 odstotka, število postelj v hotelih pa zmanjšalo za 1,4 odstotka.

Dubrovnik poleti privlači predvsem tuje turiste. FOTO: Tomi Lombar, Delo

Prvič več hotelskih namestitev kot pri zasebnikih

Danes imajo skupno 179.454 ležišč v hotelih, skoraj 3000 več, komercialnih ležišč v gospodinjstvih pa je trenutno 611.525, skoraj 7000 manj in 1204 manj objektov kot v začetku julija 2019. Iz podatkov je razvidno, da je struktura nastanitev še vedno na strani zasebnih najemnikov – ti namreč predstavljajo kar 51 odstotkov vseh domačih kapacitet, medtem ko hoteli predstavljajo le 14,98 odstotka. A stanje bi lahko bilo še slabše, če bi k zasebnim posteljam prišteli še 607.000 nekomercialnih namestitev, torej postelje v kočah oziroma vikendih. Takrat bi delež hotelskih postelj padel na komaj 10 odstotkov.

»Pa vendar je težko ne opaziti, da je zdaj čas, da s pametnimi ukrepi poskušamo vplivati ​​na povečevanje deleža hotelskih kapacitet in zmanjševanje tistih v zasebnih namestitvah,« je povedala hrvaška ministrica za turizem Nikolina Brnjac. V zadnjem intervjuju, ki ga je dala za Jutarnji list, je dejala, da nova strategija trajnostnega turizma prepoznava razliko med zagotavljanjem nastanitev pri gostiteljih in apartmanizacijo ter da je strategija identificirala orodja za boj proti slednjim predvsem s prostorskim načrtovanjem in kategorizacijo.

Ali bo nova strategija res prinesla spremembo v strukturi namestitve bomo videli, ko bo končno javno dostopna, zanimivo pa je, da idejo osebno podpira tudi predsednica Skupnosti družinskih nastanitev pri HGK Martina Nimac Kalcina, čeprav ugotavlja, da je do nje skeptična. »Osebno se strinjam, da bi morali iti v smeri razlikovanja med apartmajsko in gostiteljsko namestitvijo, a pri tem je najpomembnejše, po kakšnih kriterijih se bosta razlikovali in po kakšnih značilnih modelih bosta ti dve vrsti namestitve na koncu delovali.« Zmanjševanje števila ležišč v zasebnih nastanitvah je posledica pandemije, v kateri so se ljudje zaradi strahu preusmerili v dolgoročne najeme, a meni, da se bo del namestitev oziroma ležišč še vrnil.

Posledica pandemije

»Bodo, to je gotovo, vendar predvidevam, da se bodo vrnili z drugačno kategorizacijo. Po mojih informacijah je bila večina odjavljenih postelj s tremi zvezdicami ali manj in verjamem, da bodo ta čas izkoristili za nadgradnjo svojih apartmajev. K temu jih bo med drugim spodbudila inflacija. Tisti z boljšimi nastanitvami imajo več prostora za igro s cenami, tisti s slabšimi pa težko pokrijejo svoje stroške,« je prepričana Nimac Kalcinova.

Tudi direktor Hrvaške turistične zveze Veljko Ostojić poudarja, da je zmanjšanje števila postelj v zasebnih namestitvah posledica pandemije in ne neke premišljene odločitve, ki je vplivala na strukturo domačih nastanitev. »Napoveduje se, da bo strategija poskušala nekako vplivati ​​na to strukturo, a bomo videli, kaj bo na koncu. Mislim, da je to zelo občutljivo vprašanje, zlasti glede na dejstvo, da smo dovolili, da so nastale tako velike razlike. Vse to seveda določa naš turizem, ki je bolj usmerjen k gostom, ki manj trošijo in imajo nižjo plačilno moč.«