SPREMEMBE
Sredozemsko morje postaja tropsko
Za to so krive tako podnebne spremembe kot človek. Vse bolj osiromašeno bo tudi Jadransko morje.
Odpri galerijo
Podnebne spremembe vse bolj negativno vplivajo tudi na Sredozemsko morje. To, kot poudarja Giuseppe Di Carlo, direktor Mediteranske morske iniciative pri Svetovnem skladu za naravo (WWF), ni več takšno, kot je nekoč bilo. Spreminja se namreč v tropsko morje. Vse bolj so namreč opazni procesi približevanja tropskih in subtropskih vrst proti severnejšemu območju.
»Podnebne spremembe niso grožnja prihodnosti, ampak grozijo že danes. O tem pričajo tako znanstveniki, ribiči, potapljači, obalne skupnosti kot turisti,« je jasen Di Carlo, ki hkrati dodaja, da bo treba čim prej zmanjšati človeški vpliv nanj, če ga želimo ohraniti za zanamce: »Zdravi ekosistemi in večja biotska raznovrstnost so najboljša naravna obramba pred učinki podnebnih sprememb.«
Prav zaradi porasta temperatur na globalni ravni in posledično višanja gladine vode Sredozemsko morje, na katero smo Evropejci zelo navezani, saj nam je skozi celotno zgodovino omogočalo tako kulturni, tehnološki kot tudi gospodarski razvoj, postaja najbolj slano morje na Zemlji. Del tega negativnega vpliva pa bomo čutili tudi Slovenci oziroma države, ki obkrožajo Jadransko morje. Vse pogostejši ekstremni pojavi, seveda v kombinaciji z vedno višjimi temperaturami, spreminjajo morsko dno. Od tam tako počasi izginjajo travniki morske trave pozejdonovke pa tudi morske školjke, kot so veliki leščurji.
Vse to pa ima negativen vpliv na celoten morski ekosistem, saj prav ti veliko organizmom služijo kot skrivališče, hkrati pa so pomembni tudi z ekonomskega vidika, saj jih zelo radi opazujejo potapljači in številni turisti.
»Podnebne spremembe niso grožnja prihodnosti, ampak grozijo že danes. O tem pričajo tako znanstveniki, ribiči, potapljači, obalne skupnosti kot turisti,« je jasen Di Carlo, ki hkrati dodaja, da bo treba čim prej zmanjšati človeški vpliv nanj, če ga želimo ohraniti za zanamce: »Zdravi ekosistemi in večja biotska raznovrstnost so najboljša naravna obramba pred učinki podnebnih sprememb.«
Vse pogostejši ekstremni pojavi, seveda v kombinaciji z vedno višjimi temperaturami, spreminjajo morsko dno.
Prav zaradi porasta temperatur na globalni ravni in posledično višanja gladine vode Sredozemsko morje, na katero smo Evropejci zelo navezani, saj nam je skozi celotno zgodovino omogočalo tako kulturni, tehnološki kot tudi gospodarski razvoj, postaja najbolj slano morje na Zemlji. Del tega negativnega vpliva pa bomo čutili tudi Slovenci oziroma države, ki obkrožajo Jadransko morje. Vse pogostejši ekstremni pojavi, seveda v kombinaciji z vedno višjimi temperaturami, spreminjajo morsko dno. Od tam tako počasi izginjajo travniki morske trave pozejdonovke pa tudi morske školjke, kot so veliki leščurji.
Vse to pa ima negativen vpliv na celoten morski ekosistem, saj prav ti veliko organizmom služijo kot skrivališče, hkrati pa so pomembni tudi z ekonomskega vidika, saj jih zelo radi opazujejo potapljači in številni turisti.