NEPRAVIČNO
Stara je 27 let in umira: Težko je jokati s cevkami v nosu
Podpira evtanazijo in pravi: Ljubosumna sem, želim si vaše bedno življenje.
Odpri galerijo
Nesrečna Holly Warland. FOTO: Instagram, zaslonski posnetek
Holly Warland je 27-letnica iz Avstralije, ki trpi za posebno obliko mišične distrofije limfadičnih pasov (LGMD). Privezana je na posteljo, zato zanjo lahko skrbijo le drugi. Bolezen so ji diagnosticirali pri 11 letih.
»Večinoma sem živela običajno življenje, z veliko podpore družine in prijateljev. Zelo sem se trudila, da bi dokončala psihologijo, načrtovala sem tudi doktorat. Do svojega 25. leta sem želela postati doktorica. Na pol poti do naziva sem bila, ko sem opazila, da izgubljam fizično moč,« je napisala za portal Bored Panda. Pri tem je s fotografijami dokumentirala kako počasi umira, in dodala: »Zato je treba legalizirati evtanazijo.«
Leta 2016 je nehala študirati. Slabost, vrtoglavica, hiperventiliranje in tresenje rok so bili že preveč moteči.
»Ko je bolezen napredovala, sem ugotovila, da na spletnih omrežjih in v javnosti ni zaslediti oseb s težkimi boleznimi, kot je moja. Zdelo se mi je, da so vse bolne osebe, ki so se morda že pojavile v medijih, postale le 'navdihujoče'. Ogabno. S tem se nisem mogla poistovetiti, zato sva se z Lukom, mojim partnerjem, ki je tudi skrbnik in fotograf, odločila, da bova fotografirala moje telo in pokazala, kaj bolezen lahko naredi človeku,« je zapisala.
»Življenje v postelji ni sanjsko,« pravi Holly. »Ko poskušam nadzirati bolečino, gledam televizijo, dremam ali berem. Ampak zaradi vseh zaužitih tablet se ne morem osredotočiti za delo na računalniku. Kot da se mi možgani spreminjajo v kašo.«
»Sprijaznila sem se s tem, da mi ne bo nikoli boljše in da moram tako preživeti skozi dan. Jezna sem na vas. Ljubosumna sem, želim si vaše bedno življenje. Ker vi imate življenje. Težko je jokati s cevkami v nosu.«
Holly se sicer s skupino somišljenikov glasno bori za to, da bi med avstralskimi politiki dosegli zakon za legalizacijo evtanazije.
»Večinoma sem živela običajno življenje, z veliko podpore družine in prijateljev. Zelo sem se trudila, da bi dokončala psihologijo, načrtovala sem tudi doktorat. Do svojega 25. leta sem želela postati doktorica. Na pol poti do naziva sem bila, ko sem opazila, da izgubljam fizično moč,« je napisala za portal Bored Panda. Pri tem je s fotografijami dokumentirala kako počasi umira, in dodala: »Zato je treba legalizirati evtanazijo.«
Leta 2016 je nehala študirati. Slabost, vrtoglavica, hiperventiliranje in tresenje rok so bili že preveč moteči.
»Ko je bolezen napredovala, sem ugotovila, da na spletnih omrežjih in v javnosti ni zaslediti oseb s težkimi boleznimi, kot je moja. Zdelo se mi je, da so vse bolne osebe, ki so se morda že pojavile v medijih, postale le 'navdihujoče'. Ogabno. S tem se nisem mogla poistovetiti, zato sva se z Lukom, mojim partnerjem, ki je tudi skrbnik in fotograf, odločila, da bova fotografirala moje telo in pokazala, kaj bolezen lahko naredi človeku,« je zapisala.
»Življenje v postelji ni sanjsko,« pravi Holly. »Ko poskušam nadzirati bolečino, gledam televizijo, dremam ali berem. Ampak zaradi vseh zaužitih tablet se ne morem osredotočiti za delo na računalniku. Kot da se mi možgani spreminjajo v kašo.«
»Sprijaznila sem se s tem, da mi ne bo nikoli boljše in da moram tako preživeti skozi dan. Jezna sem na vas. Ljubosumna sem, želim si vaše bedno življenje. Ker vi imate življenje. Težko je jokati s cevkami v nosu.«
Holly se sicer s skupino somišljenikov glasno bori za to, da bi med avstralskimi politiki dosegli zakon za legalizacijo evtanazije.
