SOL
Ste vedeli, kaj se dogaja v Jadranskem morju? (FOTO)
Podnebne spremembe so vplivale tudi na prihod novih vrst in povzročile izumrtje tistih, ki so bolj prilagojene hladnejšim temperaturam.
Odpri galerijo
Ekipa hrvaških znanstvenikov se je v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokopala do najnovejših rezultatov raziskav, ki se nanašajo na vrednosti slanosti Jadranskega morja. Poleti in jeseni 2017 so bile v južnem Jadranu in na pragu Palagruže zabeležene izredno visoke vrednosti slanosti površja (nad 39 promilov), do oktobra so se pri Palagruži še dvignile.
Ta pojav je bolj pogost v precej bolj slanem in toplejšem Levantu, gre za prostor vzhodnega Sredozemlja vzhodno od Italije, ki mu prištevamo predvsem Grčijo, sredozemsko obalo Turčije, Ciper, Libanon, Palestino, Izrael, Jordanijo, Sirijo in Egipt, kjer je najbolj slana voda v Sredozemlju. Znanstveniki so temu prišli do dna, razloge za to pa so povezali z visoko slanostjo Levantskega in Jonskega morja, od koder priteka voda v Jadran, deloma pa je povečana slanost odvisna od procesov v samem Jadranskem morju.
Tako so že opazili tropsko rdečemorsko plamenko, ki izvira iz Indijskega oceana, s svojimi strupenimi bodicami pa je lahko za človeka tudi smrtno nevarna. Znanstveniki so rezultate objavili v prestižni reviji Frontiers in Marine Science, ki je uvrščena med deset najboljših revij na področju morske in vodne biologije.
Njegova povprečna slanost je 38,30 (promila), kar pomeni, da je v kilogramu morske vode 38,30 g soli.
Ta pojav je bolj pogost v precej bolj slanem in toplejšem Levantu, gre za prostor vzhodnega Sredozemlja vzhodno od Italije, ki mu prištevamo predvsem Grčijo, sredozemsko obalo Turčije, Ciper, Libanon, Palestino, Izrael, Jordanijo, Sirijo in Egipt, kjer je najbolj slana voda v Sredozemlju. Znanstveniki so temu prišli do dna, razloge za to pa so povezali z visoko slanostjo Levantskega in Jonskega morja, od koder priteka voda v Jadran, deloma pa je povečana slanost odvisna od procesov v samem Jadranskem morju.
Med drugim zaradi pomanjkanja padavin na širšem območju Jadrana in s tem posledično slabšega dotoka rečnih tokov v morje. Velik je vpliv sonca, ki vpliva na izrazitejše izhlapevanje vode. Manj vetra poleti in zgodaj jeseni, zaradi česar ne prihaja do mešanja plasti morske vod. Zaradi podnebnih sprememb, ki obetajo še bolj suha in topla poletja v prihodnosti, so prepričani strokovnjaki, pa se bo morska gladina bolj segrevala in postajala bolj slana. To bo pomembno vplivalo na življenje v Jadranskem morju, kjer je že zdaj zaznati prisotnost novih vrst rib in izumrtje hladnejših morskih vrst.
Tako so že opazili tropsko rdečemorsko plamenko, ki izvira iz Indijskega oceana, s svojimi strupenimi bodicami pa je lahko za človeka tudi smrtno nevarna. Znanstveniki so rezultate objavili v prestižni reviji Frontiers in Marine Science, ki je uvrščena med deset najboljših revij na področju morske in vodne biologije.