Štiridnevni delovni teden: poglejte, kako se je po šestih mesecih izkazal v praksi
Nemčija je končala šestmesečni eksperiment s štiridnevnim delovnim tednom, v katerem je sodelovalo 45 podjetij. Rezultati so pokazali tako pozitivne učinke, da se je večina podjetij odločila nadaljevati krajši delovni teden. Vendar niso vsi izidi ustrezali pričakovanjem, poroča Index.
Eksperiment, ki sta ga izvajali svetovalna družba Intraprenör in organizacija 4 Day Week Global, je bil načrtovan že pred dvema letoma, vendar tedaj ni bilo dovolj zainteresiranih podjetij. Tokrat jih je sodelovalo 41, saj so nekatera med raziskavo odstopila ali pa niso zmanjšala števila delovnih ur zaposlenim.
Podjetja so sama odločala, kako bodo prilagodila delovni čas. Nekatera so ga skrajšala za več kot 10 odstotkov, pri čemer so zaposleni v 85 odstotkih sodelujočih podjetjih delali štiri dni na teden za enako plačo.
Pozitivni učinki na zaposlene in podjetja
Vodja raziskave Julia Backmann je pojasnila, da so znanstveniki poleg poročanja zaposlenih spremljali tudi fiziološke podatke, kot so srčni utrip, kakovost spanja in raven telesne aktivnosti. Zaposleni so se izkazali kot bolj zadovoljni, manj pod stresom in bolj fizično aktivni — povprečno so na teden prehodili več korakov in spali 38 minut več.
Ključna predpostavka zagovornikov štiridnevnega delovnega tedna je, da manjše število delovnih dni povečuje produktivnost. Rezultati so to potrdili: kljub krajšemu delovnemu času so dobički podjetij ostali stabilni ali celo narasli.
Rešitev za pomanjkanje delovne sile?
V Nemčiji, podobno kot v drugih evropskih državah, že nekaj časa beležijo pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Namesto povečevanja števila delovnih ur so se odločili preizkusiti krajši delovni teden, da bi pritegnili nove zaposlene in povečali produktivnost. Carsten Meier, direktor podjetja Intraprenör, je za Bloomberg povedal, da je bil štiridnevni delovni teden uspešen pri privabljanju novih talentov ter zadrževanju obstoječih zaposlenih.
Dvomi in izzivi
Kljub uspehu pa niso vsi rezultati izpolnili pričakovanj. Nekateri kritiki opozarjajo, da so v raziskavi sodelovala predvsem podjetja, ki so že prej razmišljala o krajšem delovnem tednu, kar pomeni, da vzorec morda ni reprezentativen. Poleg tega niso vsa podjetja zaznala zmanjšanja bolniške odsotnosti, prav tako pričakovani pozitivni vpliv na okolje ni bil enoznačen. Zaposleni so prosti dan pogosto izkoristili za daljša potovanja, kar je zmanjšalo učinek na zmanjšanje emisij CO2.
Prav tako ostaja odprto vprašanje, ali bi zaposleni obdržali enak entuziazem, če bi štiridnevni delovni teden postal stalnica, in ne le kratkoročni eksperiment.
Mešani odzivi in prihodnost modela
Približno 70 odstotkov podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, namerava nadaljevati nov model dela. Podobne raziskave so bile izvedene tudi v Veliki Britaniji, kjer so podjetja večinoma sprejela krajši delovni teden kot dolgoročno rešitev.
Kljub pozitivnim izidom pa ostajajo dvomi med delodajalci. Nekatere poslovne organizacije menijo, da bi štiridnevni delovni teden lahko povečal operativne stroške, predvsem v panogah, kjer je potrebna stalna prisotnost delovne sile, kot so zdravstvo, proizvodnja in transport. To bi lahko še posebno finančno obremenilo manjša podjetja.
