NINA GOMES
Štiriletnica proti smetem
Mala Nina Gomes iz morja v Riu pobira plastiko. Njen oče že leta opozarja na problem onesnaževanja.
Odpri galerijo
Nina z očetom v akciji
FOTO: Pilar Olivares/Reuters
Nina Gomes ni ravno običajna naravovarstvenica. Z rožnato potapljaško masko se skupaj z očetom potaplja ob obali Ria de Janeira, kjer iz morja vleče najrazličnejše odpadke. A to ne bi bilo nič takšnega, če ne bi bila stara samo štiri leta.
»Že zdaj je prava mala braniteljica oceana,« pravi njen oče, preden se z Nino na supu odpravi v slikoviti, a močno onesnaženi zaliv Guanabara, kjer s hčerko lovita plastenke in vrečke ter jih spravljata v velike mreže. Ko jo novinarji vprašajo, zakaj to počne, Nina prostodušno odgovarja: »Ker bi sicer ribe in želve umrle.«
Po podatkih programa OZN za okolje ljudje v oceane vsako leto odvržemo enajst milijonov ton plastike. Plastični odpadki so lahko smrtonosni za morske ptice, ribe, želve in druge prebivalce morja, o čemer pričajo tudi številni posnetki mrtvih sesalcev, ki umrejo zaradi vse plastike, ki jo zaužijejo ali pa se ujamejo vanjo.
Ninin oče Ricardo Gomes, sicer morski biolog in podvodni fotograf, je leta 2017 posnel dokumentarni film Baia Urbana, ki govori o problematiki onesnaževanja zaliva Guanabara. Ob rojstvu hčerke je ustanovil inštitut Mar Urbano, naravovarstveno skupino, ki se bori proti morskim okoljskim katastrofam. Po podatkih brazilskega Inštituta za biotsko raznolikost Chico Mendes v zalivu in njegovi bližini živi več kot 400 različnih vrst ptic, rib, plazilcev in sesalcev. V okolici zaliva živi več kot deset milijonov ljudi, med katerimi jih veliko redno ribari v zalivu.
Ricardo Gomes upa, da bo njegova mala Nina premaknila vse tiste Brazilce, ki na onesnaževanje okolja še vedno gledajo z apatijo.
11
milijonov ton plastike vsako leto konča v oceanih.
milijonov ton plastike vsako leto konča v oceanih.
»Že zdaj je prava mala braniteljica oceana,« pravi njen oče, preden se z Nino na supu odpravi v slikoviti, a močno onesnaženi zaliv Guanabara, kjer s hčerko lovita plastenke in vrečke ter jih spravljata v velike mreže. Ko jo novinarji vprašajo, zakaj to počne, Nina prostodušno odgovarja: »Ker bi sicer ribe in želve umrle.«
Po podatkih programa OZN za okolje ljudje v oceane vsako leto odvržemo enajst milijonov ton plastike. Plastični odpadki so lahko smrtonosni za morske ptice, ribe, želve in druge prebivalce morja, o čemer pričajo tudi številni posnetki mrtvih sesalcev, ki umrejo zaradi vse plastike, ki jo zaužijejo ali pa se ujamejo vanjo.
Ninin oče Ricardo Gomes, sicer morski biolog in podvodni fotograf, je leta 2017 posnel dokumentarni film Baia Urbana, ki govori o problematiki onesnaževanja zaliva Guanabara. Ob rojstvu hčerke je ustanovil inštitut Mar Urbano, naravovarstveno skupino, ki se bori proti morskim okoljskim katastrofam. Po podatkih brazilskega Inštituta za biotsko raznolikost Chico Mendes v zalivu in njegovi bližini živi več kot 400 različnih vrst ptic, rib, plazilcev in sesalcev. V okolici zaliva živi več kot deset milijonov ljudi, med katerimi jih veliko redno ribari v zalivu.
...
Ricardo Gomes upa, da bo njegova mala Nina premaknila vse tiste Brazilce, ki na onesnaževanje okolja še vedno gledajo z apatijo.
