Strašljive ugotovitve: tako toplo na Zemlji še ni bilo
Zadnjih sedem let (med 2015 in 2021) bi bilo lahko najtoplejših doslej, je danes sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in pri tem opozorila, da se naš planet podaja »na neznano področje«. V objavljenem poročilu tudi opozarjajo na daljnosežne posledice globalnega segrevanja za sedanje in prihodnje generacije.
V predhodnem poročilu WMO, ki so ga objavili danes ob začetku podnebne konference ZN COP26 v Glasgowu, so med drugim zapisali, da bi globalno segrevanje zaradi izpustov toplogrednih plinov lahko imelo »daljnosežne posledice za sedanje in prihodnje generacije«.
Od globin oceanov do gorskih vrhov
WMO na podlagi podatkov za prvih devet mesecev leta ugotavlja, da bo leto 2021 verjetno med petim in sedmim najtoplejšim letom doslej, kljub učinku hlajenja pojava La Nina, ki je znižal temperature na začetku leta.
Povprečna temperatura za leto 2021 je bila okoli 1,09 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. Povprečna temperatura v zadnjih 20 letih (2002-2021) pa je prvič presegla simbolni prag 1 stopinje Celzija, v poročilu navaja WMO. »Od globin oceanov do gorskih vrhov, od taljenja ledenikov do neizprosnih ekstremnih vremenskih dogodkov, so ekosistemi in skupnosti po vsem svetu uničeni,« je ob objavi poročila dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
COP26 prelomna točka?
Pri tem je Guterres poudaril, da mora podnebna konferenca, ki naj bi se zaključila 12. novembra, biti prelomna točka za ljudi in planet. V ospredju konferencebo vprašanje izvajanja pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je bil dosežen na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. V skladu s pariškim sporazumom naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija.
Na G20 potrdili cilj o omejitvi segrevanja
Voditelji skupine dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav (G20) so na srečanju v Rimu po navedbah več virov potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Pri tem pa se jim ni uspelo dogovoriti o tem, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2050. »Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope,« piše v izjavi, ki so jo pridobile tuje tiskovne agencije. Voditelji pozivajo k jasnim nacionalnim načrtom, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Današnja zaveza je v primerjavi s tisto v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti 2,7 stopinje.
Se pa voditeljem ni uspelo uskladiti glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Skupna izjava govori zgolj o tem, da bi ničelno stopnjo neto toplogrednih izpustov dosegli do ali okoli sredine stoletja.
Po drugi strani so se strinjali, da bodo do konca tega leta končali financiranje novih termoelektrarn na premog v tujini.
