Streljali so na Belo hišo
Mnogi si želijo obiskati Severno Korejo, saj je o njej znanega malo in večinoma tisto, kar si voditelji države želijo, da je o njej znanega. A ta azijska dežela bo, kot kaže, še nekaj časa ostala skrivnost in zgolj na seznamu želja večine ljudi po svetu. Čeprav se je življenje večinoma vrnilo v predpandemske tirnice, se Severna Koreja le počasi odpira. Letos so denimo k sebi spustili le skupino stotih Rusov, znak vedno močnejšega zavezništva med Kim Džong Unom in Vladimirjem Putinom. Ali bo letos še komu dovoljeno prestopiti mejo, ni znano.
So se pa že pred leti sanje o obisku Severne Koreje uresničile Juriju Frolovu, ki se je nad državo povsem navdušil med ogledom dokumentarnega filma in se nato na družbenem omrežju pridružil skupini Solidarnost s Severno Korejo, prek katere mu je uspelo dobiti prostor na mednarodnem mladinskem taboru v Wonsanu, tam so bili še najstniki iz Laosa, Nigerije, Tanzanije in Kitajske. Čeprav so bili vsi menda izjemno prijazni in gostoljubni, so se udeleženci tabora s severnokorejskimi otroki srečali šele zadnji dan, se spominja Jurij, ki mu je v spominu ostal tudi vsakodnevni jutranji obred čiščenja kipov nekdanjih severnokorejskih voditeljev Kim Il Sunga in Kim Džong Ila.
Če so hoteli igrati videoigre, so imeli na voljo le eno, v njej so streljali na Belo hišo, zmagal je tisti, ki je dom ameriškega predsednika zadel večkrat. Da se je s takšno igro zabavala severnokorejska mladina, se spominja tudi ameriški novinar, ki je večkrat poročal iz te države, ko je mlade povprašal, kaj počnejo, pa so mu odgovorili, da streljajo »njihove največje sovražnike, Američane«.
Čeprav si je Jurij močno želel obiskati tabor, pa je kmalu ugotovil, da ni po njegovem okusu. Kot pravi, je šlo za mešanico propagande, nadzora in svobode, kar ga je močno begalo, prav tako mu ni bil všeč strog režim, ki je vladal na taboru, še manj hrana. V glavnem so živeli od riža, krompirja in kruha, zaradi česar je v 14 dneh shujšal za kar pet kilogramov, najljubšo hrano pa je tako močno pogrešal, da si je po vrnitvi v Rusijo najprej privoščil pojedino v restavraciji s hitro hrano.
»Izkušnja ni bila grozna, večinoma sem se zgolj dolgočasil, ker nismo imeli interneta, omejena pa je bila tudi druga zabava. Žal mi je, da nam niso dovolili druženja z domačini, zato sem namreč šel na tabor, da bi spoznal tamkajšnje ljudi in njihov način življenja,« pravi mladi Rus.
V glavnem so živeli od riža, krompirja in kruha, zaradi česar je Jurij v 14 dneh shujšal za kar pet kilogramov.
