Barva zelenjave in sadja nam lahko pomaga
Človeško telo ima naravno vzpostavljen sistem antioksidantov, s katerimi obvladuje škodljivo delovanje radikalov, ki ga imenujemo tudi oksidativni stres. Le manjši del radikalov v telesu nastane zaradi zunanjih vplivov, npr. izpostavljenosti sončni svetlobi in različnim kemikalijam (kajenje, onesnaževala v okolju in hrani …).
Večina radikalov v našem telesu nastane med presnovo hrane v energijo. Ključen proces pri tem je t. i. dihalna veriga v mitohondrijih naših celic, v kateri nastaja tudi veliko radikalov. Prav zato je v telesu serija mehanizmov, da te zelo reaktivne snovi nevtralizirajo. Ključno vlogo imajo antioksidanti,« razlaga dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Premalo zelenjave
Mnogo antioksidantov lahko telo tvori samo, nekatere pa moramo zaužiti s hrano. Med slednje spadajo nekatera esencialna hranila, na primer vitamin C. Kot pravi dr. Pravst, povprečen Slovenec zaužije dovolj antioksidantov s prehrano. Poudarja, da ni znanstvenega dokaza za ljudsko modrost, ki pravi, da smo zaradi uživanja več vitamina C bolj odporni proti prehladom.
»Takšen učinek bi opazili le pri posameznikih s pomanjkanjem vitamina C, a jih v Sloveniji skoraj ni. Da bi imel čezmeren vnos vitamina C kakšne pozitivne učinke, pa ni dokazov.« Prav tako ne moremo z dopolnjevanjem prehrane z antioksidanti »popraviti« škodljivega učinka kajenja ali drugih škodljivih navad, kar je še en nasvet, ki kroži med ljudmi.
»V nacionalnih raziskavah Nutrihealth in SI.Menu smo ugotovili, da so prebivalci Slovenije preskrbljeni z večino esencialnih hranil, vključno z vitamini. Kot problematičen se je pri večini pokazal predvsem vitamin D, ki sicer ni antioksidant, medtem ko nekaterih makrohranil lahko primanjkuje ožjim populacijskim skupinam. Nizko preskrbljenost z železom smo na primer opazili pri ženskah v rodni dobi, vitamin B12 morajo dodajati posamezniki z vegansko prehrano. Če se v slednjih primerih svetuje dodajanje, je z antioksidanti drugače, saj njihov ustrezni vnos zlahka dosežemo s pestro in uravnoteženo prehrano,« svetuje.
Povprečen Slovenec zaužije dovolj antioksidantov s prehrano.
In če bi radi bili pozorni na to, da s prehrano zaužijemo dovolj različnih antioksidantov, nam lahko pomaga barva zelenjave in sadja. »Uveljavljen je nasvet pet na dan, ki pomeni pet različnih barv zelenjave in sadja vsak dan, saj različne barve večinoma pomenijo različne antioksidante,« spomni dr. Pravst. Nacionalne raziskave so pokazale, da Slovenci pojemo premalo zelenjave, zato priporoča, da se posvetimo večjemu vnosu zelenjave in stročnic, s čimer v telo vnesemo ne le antioksidante, temveč tudi druga koristna hranila in prehransko vlaknino.
Preveč lahko škodi
Da je uživanje antioksidantov lahko tudi nevarno, so v tujih medijih pred kratkim opominjali članki, ki so se sklicevali na eno novejših študij. Ta naj bi pokazala, da se lahko povečujejo tumorji. »Konkretne študije ne poznam, obstaja pa vrsta dokazov, da je pretiran vnos antioksidantov lahko tudi škodljiv,« se strinja strokovnjak. Za radikale, pravi, je značilno, da imajo zelo reaktivne proste elektrone.
»Takšne reaktivne snovi v telesu lahko poškodujejo različne pomembne molekule, vključno z DNK, pri čemer lahko pride do nepopravljive škode. Antioksidanti radikale večinoma nevtralizirajo z vezavo na takšne proste elektrone. Hkrati to pomeni, da so tudi antioksidanti kar reaktivne molekule, pretiravanje z njimi pa je lahko škodljivo. Tudi za mnoge druge snovi v bioloških sistemih velja, da je njihov vpliv lahko ugoden v določenem koncentracijskem območju, ne pa pri nizkih ali visokih koncentracijah. Bistveno bolj uravnotežene vnose lahko dosežemo s pestro prehrano kot s prehranskimi dopolnili, ki lahko vodijo celo k pretiranemu vnosu posameznih antioksidantov, kar je lahko še posebno težavno pri različnih boleznih, npr. pri onkoloških bolnikih,« poudarja dr. Pravst.
