Sunek odlomil vrh zagrebške katedrale
Hrvaško prestolnico zamajalo najhuje v zadnjih 140 letih. Podrte hiše, uničeni avtomobili, za življenje deklice se še borijo.
Odpri galerijo
Glavno mesto Hrvaške je prizadel najmočnejši potres v zadnjih 140 letih. Leta 1880 so se tla v Zagrebu stresla z magnitudo 6,3, dva človeka sta umrla, 29 jih je bilo huje ranjenih, številni Zagrebčani pa so se izselili v Maribor, Ljubljano, Celje, Trst in na Dunaj.
Včerajšnji, nedeljski potres, kot mu pravijo, je poleg panike povzročil ogromno gmotne škode, za življenje 15-letne deklice, na katero se je domnevno zrušil zid hiše v središču mesta, se zdravniki še borijo. V Zagrebu že tako veljajo strogi ukrepi zaradi koronavirusa, politični vrh je na ulice poslal vojsko, policija nadzira razmere.
Središče mesta, predvsem pa ulice na območju Donjega grada, od t. i. zagrebške katedrale, mimo osrednje tržnice Dolac, Petrinjske, Gajeve, Đorđićeve in drugih v ožjem središču mesta tja do Britanskega trga, kjer je največ najstarejših in večinoma neobnovljenih stavb, je polno ruševin, podrtih dimnikov, ometov, odpadlih oken. Podrli naj bi se dve hiši, popokali so zidovi številnih zgradb, omete in dimnike je pometalo pred hiše in parkirane avtomobile. Odlomil se je vrh južnega zvonika zagrebške katedrale, ki jo že desetletja obnavljajo. »Na lastne oči sem videl, kako pada,« je medijem izjavil predstavnik zagrebške nadškofije Borna Puškarić. Porušila se je notranjost ene od cerkva v središču mesta.
»Česa takega še nisem videl. Grozno, res je grozno,« pa je za Slovenske novice povedal Davor Svedružić, gledališki in filmski igralec. V njegovem stanovanju v enem bolj prizadetih območij v mestu je polno razpok, z omaric so popadale stvari, slike z zidov, nepritrjeni kosi pohištva so leteli na vse strani. Zjutraj je tako kot številni pobegnil na ulico, zdaj čaka na statični pregled stavbe.
Vse skupaj dodatno otežuje širjenje koronavirusa, s katerim je na Hrvaškem okuženih že več kot 230 ljudi, umrla pa je tudi že ena oseba.
»Ko se zgodi potres, obstaja protokol, ko pa se istočasno dogaja globalna pandemija koronavirusa, postanejo razmere kompleksnejše,« je v prvem odzivu na tresenje tal dejal hrvaški notranji minister in šef kriznega štaba zoper koronavirus Davor Božinović. Oglasil se je tudi minister za zdravstvo Vili Beroš, ki je v imenu celotnega državnega vrha dejal, da je »v tem trenutku nevarnost zaradi koronavirusa večja kot pa zaradi posledic potresa«.
Zanimivo je, da je nedavno na spletnih straneh hrvaškega geološkega združenja geolog Željko Miklin povzel razpravo geologa in akademika Eduarda Prelogovića iz leta 1988 ter vnovič opozoril na potresno nevarnost, saj je, kot je zapisal, Zagreb le 16 kilometrov od osrednjega potresnega epicentra tektonske plošče Kašina. Kot se je izkazalo, je bila napoved več kot umestna, saj je bil epicenter potresa prav Kašina.
Včerajšnji, nedeljski potres, kot mu pravijo, je poleg panike povzročil ogromno gmotne škode, za življenje 15-letne deklice, na katero se je domnevno zrušil zid hiše v središču mesta, se zdravniki še borijo. V Zagrebu že tako veljajo strogi ukrepi zaradi koronavirusa, politični vrh je na ulice poslal vojsko, policija nadzira razmere.
Ko se istočasno dogaja globalna pandemija koronavirusa, postanejo razmere kompleksnejše.
Središče mesta, predvsem pa ulice na območju Donjega grada, od t. i. zagrebške katedrale, mimo osrednje tržnice Dolac, Petrinjske, Gajeve, Đorđićeve in drugih v ožjem središču mesta tja do Britanskega trga, kjer je največ najstarejših in večinoma neobnovljenih stavb, je polno ruševin, podrtih dimnikov, ometov, odpadlih oken. Podrli naj bi se dve hiši, popokali so zidovi številnih zgradb, omete in dimnike je pometalo pred hiše in parkirane avtomobile. Odlomil se je vrh južnega zvonika zagrebške katedrale, ki jo že desetletja obnavljajo. »Na lastne oči sem videl, kako pada,« je medijem izjavil predstavnik zagrebške nadškofije Borna Puškarić. Porušila se je notranjost ene od cerkva v središču mesta.
Geologovo opozorilo
»Česa takega še nisem videl. Grozno, res je grozno,« pa je za Slovenske novice povedal Davor Svedružić, gledališki in filmski igralec. V njegovem stanovanju v enem bolj prizadetih območij v mestu je polno razpok, z omaric so popadale stvari, slike z zidov, nepritrjeni kosi pohištva so leteli na vse strani. Zjutraj je tako kot številni pobegnil na ulico, zdaj čaka na statični pregled stavbe.
2 sunka sta sledila potresu ob 6.24.
Vse skupaj dodatno otežuje širjenje koronavirusa, s katerim je na Hrvaškem okuženih že več kot 230 ljudi, umrla pa je tudi že ena oseba.
»Ko se zgodi potres, obstaja protokol, ko pa se istočasno dogaja globalna pandemija koronavirusa, postanejo razmere kompleksnejše,« je v prvem odzivu na tresenje tal dejal hrvaški notranji minister in šef kriznega štaba zoper koronavirus Davor Božinović. Oglasil se je tudi minister za zdravstvo Vili Beroš, ki je v imenu celotnega državnega vrha dejal, da je »v tem trenutku nevarnost zaradi koronavirusa večja kot pa zaradi posledic potresa«.
Zanimivo je, da je nedavno na spletnih straneh hrvaškega geološkega združenja geolog Željko Miklin povzel razpravo geologa in akademika Eduarda Prelogovića iz leta 1988 ter vnovič opozoril na potresno nevarnost, saj je, kot je zapisal, Zagreb le 16 kilometrov od osrednjega potresnega epicentra tektonske plošče Kašina. Kot se je izkazalo, je bila napoved več kot umestna, saj je bil epicenter potresa prav Kašina.