Superbabica vsak teden očisti eno plažo

Da se naš planet utaplja v smeteh in plastiki, čivkajo že vrabci na strehah, marsikdo si od skrbi puli lase, veliko premalo pa je tistih, ki besede spremenijo v dejanja. A prav slednje je storila 70-letna babica Pat Smith, potem ko ji dokumentarec o onesnaževanju s plastiko, ki ga je videla tik pred novim letom 2018, ni pustil spati.

Navdihnila še druge

Vso noč se je premetavala po postelji, nato pa se je že naslednje jutro odločila, da ne bo jadikovala in tratila besed, temveč raje brž prešla v akcijo. Sama sebi je dala eno samo novoletno zaobljubo – da bo v letu 2018 vsak teden očistila po eno plažo. Tega se je držala, navdihnila pa je tudi druge, in tako so začeli slediti njenemu zgledu, v letošnjem letu to nadaljujejo v še večjem številu.

Britanska babica je resnično superbabica. »Začela sem 1. januarja lani. Vsak teden tega leta sem očistila eno plažo, z nekaj izjemami, ko sem počistila kar dve,« je o 52-tedenskem čistilnem maratonu dejala Pat, ki pa se, ko je letu 2018 odzvonilo, ni ustavila, temveč nadaljuje še danes, upajoč, da bo vsaj malce dodala k lepšemu jutri in čistejšemu svetu. »Storiti poskušam, kar lahko. Ko enkrat odpreš oči in resnično vidiš, spregledaš, ne moreš več zamižati in odvrniti pogleda.« Mogoče ji tudi zato odnašanje nesnage s plaž ni več dovolj, saj je zagnala še kampanjo, s katero želi doseči, da bi v grofiji Cornwall, kjer živi, dokončno in brez izjeme prepovedali uporabo plastičnih slamic.

Plastika vsepovsod

Najprej je treba pomesti pred lastnim pragom. Prav to je naredila Pat. Sprva se je namreč lotila plaže pri domačem mestecu v Cornwallu. Nato je od tam postopno nadaljevala, čeprav je včasih, ko ji je kaj preprečilo potovanje, ponovno počistila plažo, ki jo je že očistila, a so jo brezbrižni ljudje spet nasmetili. »Največ je odvrženih vsakodnevnih reči, kot so zamaški, prazne plastične steklenice za vodo, pokrovčki zobnih past,« pravi in dodaja, da je veliko tega že dodobra zdrobljenega na majhne koščke.
»Ko smeti v roke dobijo valovi, jih dobro nalomijo in zdrobijo, da na plažo prinese le manjše kose.« Te je še zamudneje pobirati. A vseeno ji je v enem letu uspelo zbrati in v smeti odnesti približno 13.000 kosov različnih odpadkov, največ plastičnih. Njej v veselje so ji hitro začeli slediti prostovoljci in z njo čistiti, med temi tudi njeni še vedno majhni vnuki. »Takoj ko zagledajo plastiko na tleh, me pokličejo. Očitno imamo to zdaj že v genskem zapisu,« je navdušena nad podmladkom, ki gre po njenih stopinjah.