Superbakterije ubile že tisoče ljudi

Superbakterije ubijejo okoli 33.000 Evropejcev na leto, sporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Raziskave so pokazale, da se je število smrti zaradi proti antibiotikom odpornih okužb v zadnjem desetletju potrojilo. Leta 2007 so tako povzročile 11.000 smrti.
 

Največja grožnja za sodobno medicino

Zdravstveni strokovnjaki svarijo, da je vpliv superbakterij na zdravstveno stanje populacije tolikšno, kot ga skupaj povzročajo HIV, gripa in tuberkuloza. Z ECDC, ki je vodil raziskavo, sporočajo še, da ugotovitve vzbujajo skrb, predvsem zato, ker so bakterije odporne tudi proti najmočnejšim antibiotikom, karbapenemom.


»Ti so zadnji možni način zdravljenja,« pravijo pri ECDC. Ko ti niso več učinkoviti, je izjemno težko, v mnogo primerih nemogoče zdraviti okužbe. Zdravniki tako ostanejo praznik rok, brez orožja. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo superbakterije do leta 2050 zahtevale več življenj kot rak in diabetes skupaj, če ne bomo zajezili odpornosti proti antibiotikom.


Strategije za preprečevanje tega pojava in nadzor nad proti antibiotikom odpornimi bakterijami zahtevajo sodelovanje EU in sveta, poudarjajo raziskovalci in še, da države potrebujejo tudi nacionalno strategijo, saj se okužbe med državami razlikujejo. V treh desetletjih naj bi ta številka narasla na deset milijonov po vsem svetu.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je okoli 70 odstotkov bakterij, ki lahko povzročijo okužbe, že odpornih proti najmanj enemu antibiotiku, ki ga zdravniki sicer predpisujejo za zdravljenje. Prav zaradi tega je evolucija superbakterij ena največjih groženj za sodobno medicino.
 

Najvišja smrtnost v Italiji in Franciji

Študija pod vodstvom dr. Alessandra Cassinija, objavljena v reviji The Lancet, se je osredotočila na pet okužb, ki jih povzročajo proti antibiotikom odporne bakterije v EU in evropskem gospodarskem prostoru, ter z njimi povezane smrti. Raziskovalci so ugotovili, da se v kar 75 odstotkih s superbakterijami okužimo v bolnišnicah in klinikah. Zato je boj proti bolnišničnim okužbam postal prav tako pomemben kot samo zdravljenje pacientov. Najbolj se je povišala okužba s proti karbapenemu odporno pljučnico, za kar sedemkrat od leta 2007.


Raziskovalci so spremljali tudi razlike med evropskimi državami in ugotovili, da so okužbe nižje v državah severne Evrope, najvišja smrtnost je v Italiji in Franciji, kjer je bilo 108.000 oziroma 5545 smrti. Med prvo deseterico z največ umrlimi so še Nemčija (2370 smrti), Poljska, Združeno kraljestvo, Španija, Grčija, Romunija, Portugalska in Madžarska (545), Slovenija je na 21. mestu s 100 smrtmi, najnižja smrtnost je na Islandiji, kjer je bil prijavljen le en primer.


Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da svetu grozi temačno obdobje po antibiotikih, če nič ne bomo ukrenili. Dolga leta so osebni zdravniki in v bolnišnicah antibiotike predpisovali po nepotrebnem, kar so bakterije izkoristile, se prilagodile novim razmeram in postale supernadloga. Le s preudarno rabo antibiotikov bomo te ohranili v prihodnje, v nasprotnem bo denimo carski rez postal tvegana operacija, prav tako menjava kolka. Ne le da postajajo bakterije vse odpornejše proti antibiotikom, ki so tako manj učinkoviti, v zadnjih treh desetletjih so znanstveniki razvili le dva nova.