Svet ni pripravljen na pandemije

Svet ni pripravljen na globalni izbruh bolezni, grožnjo, ki prav zares obstaja, opozarjajo strokovnjaki. V poročilu, oceni svetovnega tveganja, 15 vodij javnega zdravja kritizira (začarani) krog panike in zanemarjanja, zaradi katerega obstaja akutno tveganje tako regionalnih kot globalnih pandemij. Poročilo osvetljuje nevarnost respiratornega patogena, ki bi lahko zahteval med 50 in 80 milijoni življenj, vplival na svetovno gospodarstvo, destabiliziral nacionalno varnost in vodil v socialni kaos.

Slovenija ni izjema

»Svet ni pripravljen,« pravijo. Zaradi potovanj bi se tak patogen lahko po svetu razširil v le 36 do 50 urah, opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. In še, da vlade investirajo v sisteme le v primeru krize, kot sta bila izbruh ebole ali pandemija virusa H1N1, najprej znanega kot prašičja gripa, potem pa pandemski virus, ki je leta 2009 zajel svet, o smrtnih žrtvah so tistikrat poročali od vsepovsod, niti Slovenija ni bila izjema. Vendar ta pristop ni zadosten, drag je, svet pa ostaja ranljiv, so zapisali v poročilu Ogroženi svet člani odbora za spremljanje svetovne pripravljenosti (Global Preparedness Monitoring Board, GPMB), strokovna skupina, ki sta jo sklicali Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). »Predolgo smo dopuščali krog panike in zanemarjanja, kar se pandemij tiče: zganemo se ob resni grožnji in potem hitro pozabimo patogene, ko grožnje ni več,« so zapisali in še: »Čas je, da ukrepamo.«


Nikakor ne gre pozabiti na špansko gripo, ki je pred stoletjem okužila tretjino svetovnega prebivalstva in zahtevala 50 milijonov življenj. Če bi se to zgodilo dandanes, bi bile posledice še hujše.

GPMB, ki mu predsedujeta dr. Gro Harlem Brundtland, nekdanja norveška premierka in nekdanja generalna direktorica SZO, ter Elhadj As Sy, generalni sekretar Mednarodne zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, opozarja, da je izbruhe bolezni, ko se pojavijo, vse teže omejevati. Podnebne spremembe in urbanizacija so izvrstno gojišče izbruhov, ki se hitro širijo, obvladovanje epidemij pa je težje in zapleteno, zlasti na območjih konfliktov, v času nestabilnih političnih razmer ter prisilnih migracij. Tudi zato sta investiranje v nadzor nad boleznimi ter pripravljenost nanje zdaj najpomembnejša. Spremeniti je treba miselnost, pravijo, zlasti v povezavi s pripravljenostjo na morebitne izbruhe. Edino zagotovilo za uspešno obvladovanje in zajezitev epidemij je investicija v osnovni javni zdravstveni sistem znotraj posamezne države.

Sedem nujnih ukrepov

Kako je pri nas, smo povprašali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pojasnili so nam, da je NIJZ pripravil prenovljen predlog z naslovom Načrt pripravljenosti zdravstva na pandemijo gripe in ga posredoval ministrstvu za zdravje, direktoratu za javno zdravje. Organizacija delovanja zdravstva v zdravstveni krizi je v pristojnosti ministrstva za zdravje. In še, da se ocena tveganja izdela na konkretno situacijo, ki se pojavi, saj mora izhajati iz realističnih predpostavk, da je smiselna. Na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da Slovenija ima načrt pripravljenosti na pandemijo gripe in za odziv na širjenje bolezni, ki jih povzročajo visokopatogeni sevi: »Prav tako je vpeta v mednarodne povezave (SZO, EU), kjer države skupno načrtujejo odziv, ker nalezljive bolezni ne poznajo meja.«

No, pri GPMB pravijo, da mora obstajati zaupanje med skupnostjo in zdravstvenimi institucijami, a ga je praktično nemogoče vzpostaviti v času krize, za to je treba poskrbeti prej. Zato so navedli sedem nujnih ukrepov, ki jih morajo vzpostaviti države, da bi se pripravile na potencialne izredne zdravstvene razmere, med drugim boljše mednarodno sodelovanje in vzpostavitev boljših sistemov javnega zdravja in nadzora. »Poskrbeti za pripravljenost ni draga investicija,« pravijo, »gre za zagotavljanje, omogočanje sistema osnovnih storitev. Ukrep je takojšnji, pa še zaupanje v sistem viša.«