Svet razglablja o papeževih besedah, Kijev ogorčen: »Ne pogovarjamo se več z njimi«

Razburjenje se še ni poleglo po izjavi papeža Frančiška v intervjuju za švicarsko postajo RSI, ki so jo razumeli kot namig Kijevu, naj ga »ne bo sram pogajanj« z Rusijo. Papež je dejal, da je pripravljenost »dvigniti belo zastavo (razumljeno kot povabilo Ukrajincem, naj to storijo) pogum«.

Vatikan meni, da bi morala Ukrajina sesti za pogajalsko mizo z Rusko federacijo in tako pokazati svoj pogum. V Kijevu so besede papeža Frančiška povzročile zmedo in so jih razumeli kot poziv k »predaji in kapitulaciji« ter prevzemu »ruske strani« v vojni, še posebno ker v Moskvi niso skrivali navdušenja nad papeževimi besedami in so jih prevzeli kot potrditev njihove politike.

Številni negativni odzivi so bili izraženi tudi iz držav EU, pa tudi iz različnih cerkvenih in katoliških laičnih krogov, je povedal vodja Ukrajinske grškokatoliške cerkve Svjatoslav Ševčuk, ne da bi neposredno imenoval papeža Frančiška (čigar vodstvo Cerkev priznava), čeprav je bilo jasno, na kaj je mislil, ko je rekel, da je »Ukrajina ranjena, a ne osvojena«, pri čemer je ugotavljal: »Verjemite mi, nihče, niti tam, kjer danes potekajo hudi boji, ne razmišlja o predaji, ne v Hersonu, ne v Odesi, Zaporožju, Harkovu, ne v Sumiju.«

Poskušal zmanjšati škodo

Kasneje je papežev tiskovni predstavnik Matteo Bruni poskušal zmanjšati škodo in pojasnil, kaj je papež Frančišek »pravzaprav mislil«. Po tej razlagi je papež Frančišek pozval k pogajanjem in prekinitvi ognja, »nikakor pa ne h kapitulaciji«. Zdi pa se, da je papež Frančišek zabil učinkovit avtogol, ki je, kot pravi ukrajinski politolog Ihor Rejterovič, »izključil Vatikan kot resnega in relevantnega posrednika« v pogajalskem procesu med Rusijo in Ukrajino, saj po njegovih besedah ​​Kijev želi, da v tem procesu sodelujejo tisti, ki lahko »zagotovijo varnost Ukrajine« in »zaščitijo njene interese«, in Vatikan ni več tak igralec.

Odposlanec Vatikana kardinal Matteo Zuppi je bil pred nekaj meseci v Pekingu, kjer se je s kitajskimi predstavniki pogovarjal o »pogojih mirovnih pogajanj«. Kijev je na pogovor povabil tudi nuncija v Kijevu Visvaldasa Kulbokasa, ki je prav tako vlekel kostanj iz ognja. Kot je poročala TV postaja Kanal 24, je Kulbokas dejal, da je novinar postavil napačno vprašanje in da mu ni bila dana možnost, da bi »utemeljil svoj odgovor«, in dodal, da »Vatikan razume, kdo je agresor«, čeprav, omenimo, papež Frančišek ni nikoli izrecno povedal, kdo je to.

Papež Frančišek: Prekinjam tradicijo. Ne bodo me pokopali v Vatikanu

Škandal v Katoliški cerkvi: duhovniki so zaželeli papežu čimprejšnjo smrt

Nuncij Kulbokas je dodal, da izjave o »pogumu bele zastave« niso poziv k predaji. Papež pogosto govori o potrebi po pogajanjih, čeprav v zvezi s tem nikoli ni predstavil nobenega konkretnega načrta, kot na primer ni obsodil priključitve ukrajinskega ozemlja ali, kot je dejal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, »enostavno je povabiti Ukrajino, naj pokaže pogum bele zastave«, zakaj pa potem Vladimirja Putina ni pozval, naj »izkaže pogum z umikom vojske iz Ukrajine«.

Odzivi EU

»Takrat pogajanja niti ne bi bila potrebna, mir pa bi prišel takoj,« je poudaril Sikorski. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je dejal, »da se ne strinja s papežem glede tega vprašanja«, zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je za ARD povedala, da »papeževih besed ne morejo razumeti ljudje, ki so bili na bojišču v vzhodni Ukrajini in so videli posledice ruske agresije«. Ukrajinski vodja diplomacije Dmitro Kuleba je tudi povabil papeža Frančiška »po dveh letih vojne na apostolski obisk v Ukrajino«, da bi podprl več kot milijon ukrajinskih katoličanov, več kot pet milijonov grškokatoličanov ter vse kristjane in Ukrajince.

Vodja centralnega odbora nemških katoličanov (Zentralkomitee der deutschen Katholiken (ZdK)) Irme Stetter-Krap pa je pozvala papeža Frančiška, naj nagovori Putina, češ da bi bila takšna pobuda Vatikana bolj smotrna.

Nekateri menijo, da se papež Frančišek ni le nespretno izrazil, ampak je s tem, razmišljajoč v »cerkvenih časovnih razsežnostih«, pokazal, da so dialog in odnosi z Rusko pravoslavno cerkvijo kot najmočnejšo in najpomembnejšo pravoslavno cerkvijo na svetu zanj še vedno pomembnejši in odločilnejši in da bo Rusijo težko neposredno obsodil, saj meni, da bi to otežilo »medkrščansko spravo«. V Bruslju pa so dejali, da je treba mir v Ukrajini skleniti pod pogoji »žrtev, ne agresor«.

Vsekakor je papež Frančišek razvnel strasti, morda pa tudi diskreditiral Vatikan v njegovih mirovnih prizadevanjih in pobudah, poroča Slobodna Dalmacija.