ANALIZA RAZMER

Švicarski medij: Vojna na Balkanu spet možna

Ključen datum naj bi bil 5. november.
Fotografija: Aleksandar Vučić. FOTO: Eduardo Munoz, Reuters
Odpri galerijo
Aleksandar Vučić. FOTO: Eduardo Munoz, Reuters

Kaj pa, če zmaga Donald Trump?« To je vprašanje v naslovu analize, ki jo je objavil švicarski Neue Zürcher Zeitung, že v podnaslovu pa ponuja odgovor: »Vojna na Balkanu bi bila bolj verjetna, kot doslej,« poroča Deutsche Welle.

Avtor analize, novinar Andreas Ernst, piše, da nacionalistične sile v Srbiji upajo na drugi mandat Donalda Trumpa na čelu ZDA. »Trump, Srb!« je pisalo na plakatih po izvolitvi leta 2017, ki so jih lepili e po različnih mestih. Richard Grenell, nekdanji Trumpov odposlanec za Balkan, je zagovornik Beograda. Vlada mu dvori in ga zasipava z nagradami. In Jared Kushner, Trumpov zet, namerava v središču Beograda zgraditi hotelski kompleks. Vse to podžiga željo po spremembi povojne ureditve v regiji, ki so jo ustvarile Združene države Amerike, in to v korist Srbije.«

Avtor nato navaja, da je »državna ureditev na Zahodnem Balkanu rezultat pakta Americana« in da so »ZDA vojaško končale vojno v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu ter uvedle nov red«. Kot dodajajo, pa z ameriškimi posegi ustvarjeni red ne bi bil stabilen brez drugega akterja: »Leta 2003 je Evropska unija v tako imenovani 'solunskem sporazumu' obljubila državam Zahodnega Balkana, da bodo vse postale članice Unije v prihodnosti. S to obljubo sta državi dobili perspektivo za blaginjo, nacionalistični akterji z revanšističnimi načrti pa so bili začasno politično marginalizirani.«

Avtor nato poda oceno, da srbski revizionizem sloni na dveh premisah:

- geopolitični: srbski predsednik Aleksandar Vučić že od sredine 2010-ih uspešno vodi nekakšno 'politiko neuvrščenosti', ki se namerno nagiba k izgradnji po jugoslovanskem vzoru. (...)

- Ideološki: že nekaj let je v obtoku izraz srbski svet. Temelji na etnonacionalnem konceptu iz 19. stoletja in po njem naj bi se 'srbsko vprašanje' rešilo z združitvijo vseh Srbov v eno državo.

Razdrobljenost EU

Avtor se nato vrne k Trumpu in izjavi, da ne bo porušil krhkega reda na Zahodnem Balkanu, in to samo zato, ker ta regija ni njegova prioriteta. »V zvezi s tem so srbski upi in strahovi pred sosedami pretirani,« zapiše. Toda, dodajajo, da bo Trump oslabil čezatlantsko os, za Zahodni Balkan pa je ključno, ali Trumpova pot krepi ali slabi Evropsko unijo kot geopolitičnega akterja.

Ekonomski ali politični pritiski od zunaj bodo vodili v razdrobljenost unije, piše švicarski časnik. To naj bi po njegovem na Zahodnem Balkanu odprlo prostor, ki bi ga lahko izkoristila revanšistična Srbija. Na dnevnem redu naj bi bila reintegracija severa Kosova, kjer živijo Srbi, pa tudi odcepitev Republike Srbske od BiH s ciljem združitve s Srbijo. Te cilje bi podprla Rusija, ki bi tako lahko povečala svoj vpliv v Evropi. Ob tem bi postala očitna nemoč Evropske unije.

Zato, zapiše avtor, je treba vprašanje, ali Trump lahko destabilizira Zahodni Balkan, preformulirati v vprašanje: ali bo človek v Beli hiši destabiliziral Evropo in s tem odprl prostor za konflikte na Balkanu?

»Ta nevarnost je glede na negotove razmere v EU zelo realna,« ugotavlja švicarski Neue Zürcher Zeitung: »Malo verjetno je, da lahko Evropa ohrani Pax Americana brez Amerike, piše Deutsche Welle.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije