PO 20 LETIH

Ta slavna vohunka je spet na svobodi

Ana Belen Montes je med hladno vojno iz občutka dolžnosti vohunila za Kubo. Še pet let bo pod nadzorom.
Fotografija: Dokler je niso dobili, je bila pomembna in odlikovana analitičarka ameriške obrambne obveščevalne agencije. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Dokler je niso dobili, je bila pomembna in odlikovana analitičarka ameriške obrambne obveščevalne agencije. FOTO: Reuters

Po 20 letih zapora so ameriške oblasti izpustile Ano Belen Montes, eno najbolj znanih vohunk iz časov hladne vojne, ki je z visokega položaja v ameriški obrambni obveščevalni agenciji (DIA) dve desetletji vohunila za Kubo. Kubanskim oblastem je posredovala številne občutljive podatke, med drugim jim je izdala identiteto štirih ameriških vohunov na Kubi.

Ob njeni aretaciji leta 2001 jo je eden izmed uradnikov tedanje Busheve administracije označil celo za vohunko, ki je ZDA prizadejala največjo škodo, ogrozila vse ameriške operacije na kubanskih tleh ter pod vprašaj postavila vse, kar so vedeli o tej socialistični otoški državi. »Ogrozila je sodržavljane ZDA in narod kot celoto,« ji je ob izreku kazni leta 2002 dejal sodnik Ricardo Urbina. Obsodil jo je na 25 let zapora, a so jo oblasti zdaj štiri leta predčasno izpustile.

Za ameriško obrambno obveščevalno službo je začela delati leta 1985 in se že hitro povzpela do položaja najpomembnejše analitičarke za Kubo. A živela je dvojno življenje, saj se je dve desetletji vsakih nekaj tednov v enem od washingtonskih lokalov dobivala s predstavniki s Kube, iz Havane prejemala kodirane ukaze prek kratkovalovnih radijskih valov in po odzivniku sama pošiljala kratka kodirana sporočila.

»Počutila sem se moralno obvezano pomagati otoku, da se brani pred našimi prizadevanji, da jim vsilimo naše vrednote in politični sistem,« je ob aretaciji razložila, da je v igro vohunjenja ni pognal pohlep.

Po 20 letih je naposled na prostosti, a jo bodo še pet let nadzorovali, vključno z vso njeno internetno dejavnostjo, za vlado pa ne sme delati brez predhodnega dovoljenja. Jim Popkin, ki je o njej napisal biografijo in bil nedavno v stikih z njeno družino, pa je prepričan, da se bo vrnila v rodni Portoriko. »Dobila je priložnost, da si zgradi novo življenje. V Portoriku je v očeh mnogih junakinja, celo mučenica.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije