NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA
Tajska masaža na Unescovem seznamu
Prenaša se iz roda v rod, od 1962. šola Ponosni Irci, Italijani, Portugalci in Malezijci.
Odpri galerijo
Tajska masaža se hvali z več kot dvatisočletno tradicijo. FOTO: Guliver/Getty Images
Na seznamu je že 550 predstavnikov iz 127 držav, vsako leto dodajajo nove. Letošnja žirija, ki je zasedala v kolumbijski prestolnici, je enega od častnih položajev namenila tudi tradicionalni tajski masaži.
Ta je zdaj na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine, so ponosni vsi izvajalci te posebne metode, ki temelji na pritiskanju na akupunkturne točke s palci, komolci, koleni in nogami ter tudi na nič kaj prizanesljivem raztegovanju in zvijanju telesa v različnih položajih. Masaža sicer izvira iz Indije, a jo že več kot dve tisočletji izvajajo na Tajskem, posebno priljubljena po vsem svetu pa je postala v šestdesetih letih minulega stoletja. Po svetu so se razširile številne šole, izvajalcev je veliko, ne le v zdraviliščih, temveč tudi na ulicah in plažah turističnih krajev tako na Tajskem kot drugje po svetu. Uvrstitev na seznam bo prinesla številne prednosti, so prepričani poznavalci in predstavniki Tajske pri Unescu, med drugim bo pripomogla k ustreznemu izvajanju pravilnih tehnik, imenovanje pa je seveda tudi velika čast in poklon.
Posebno masažno tehniko so na Tajsko pred približno 2500 leti prinesli zdravniki in menihi, znanje pa se je prenašalo prek samostanov in tudi v posameznih družinah, iz roda v rod. V vsaki vasi je živel zdravilec, na katerega so se lahko vaščani obrnili v primeru bolečin zaradi dela na njivah in poljih. V posebni šoli tajske masaže, ki deluje od leta 1962, se je o metodah podučilo že več kot 200.000 maserjev po vsem svetu, poroča STA. Letos so se na seznam Unescove nesnovne dediščine, kulturološko pomembnih dejavnosti, ki jih je treba ohranjati za prihodnje generacije, uvrstili še irsko tradicionalno igranje harfe, italijanski Celestinov odpustek, portugalski festival Podence in malezijska samoobramba silat. Na seznamu je tudi slovenska tradicija, in sicer klekljanje čipk, suhozidna gradnja, obhodi kurentov in Škofjeloški pasijon.
Ta je zdaj na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine, so ponosni vsi izvajalci te posebne metode, ki temelji na pritiskanju na akupunkturne točke s palci, komolci, koleni in nogami ter tudi na nič kaj prizanesljivem raztegovanju in zvijanju telesa v različnih položajih. Masaža sicer izvira iz Indije, a jo že več kot dve tisočletji izvajajo na Tajskem, posebno priljubljena po vsem svetu pa je postala v šestdesetih letih minulega stoletja. Po svetu so se razširile številne šole, izvajalcev je veliko, ne le v zdraviliščih, temveč tudi na ulicah in plažah turističnih krajev tako na Tajskem kot drugje po svetu. Uvrstitev na seznam bo prinesla številne prednosti, so prepričani poznavalci in predstavniki Tajske pri Unescu, med drugim bo pripomogla k ustreznemu izvajanju pravilnih tehnik, imenovanje pa je seveda tudi velika čast in poklon.
Posebno masažno tehniko so na Tajsko pred približno 2500 leti prinesli zdravniki in menihi, znanje pa se je prenašalo prek samostanov in tudi v posameznih družinah, iz roda v rod. V vsaki vasi je živel zdravilec, na katerega so se lahko vaščani obrnili v primeru bolečin zaradi dela na njivah in poljih. V posebni šoli tajske masaže, ki deluje od leta 1962, se je o metodah podučilo že več kot 200.000 maserjev po vsem svetu, poroča STA. Letos so se na seznam Unescove nesnovne dediščine, kulturološko pomembnih dejavnosti, ki jih je treba ohranjati za prihodnje generacije, uvrstili še irsko tradicionalno igranje harfe, italijanski Celestinov odpustek, portugalski festival Podence in malezijska samoobramba silat. Na seznamu je tudi slovenska tradicija, in sicer klekljanje čipk, suhozidna gradnja, obhodi kurentov in Škofjeloški pasijon.
