SVET V STRAHU
Zaskrbljena tudi Slovenija: Tonin sporočil, koliko naših državljanov rešujejo iz Kabula (VIDEO)
Čeprav poskušajo mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki vzbujajo zaskrbljenost.
Odpri galerijo
Matej Tonin. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predstavniki talibanov v prvih izjavah po prevzemu oblasti v Afganistanu med drugim obljubljajo izboljšanje življenja Afganistancev. Splet so preplavili posnetki s tamkajšnjega letališča, kjer vlada kaos. Za civilno prebivalstvo leti niso več mogoči, čeprav so talibani še pred nekaj urami trdili, da nikogar ne bodo zadrževali v državi. Slovensko zunanje ministrstvo je nad tamkajšnjim dogajanjem zaskrbljeno.
Predsednik NSi Matej Tonin je povedal, da so v Kabulu trenutno trije slovenski državljani, ki jih vojska poskuša evakuirati. Še do nedavnega so bili sicer štirje, a je Slovenija enega uspešno evakuirala, je dejal v izjavi za medije.
Z zunanjega ministrstva so v zvezi s tem sporočili, da »so osebe s slovenskim državljanstvom, ki se umikajo iz Afganistana, zaposlene pri različnih delodajalcih in uporabljajo njihove protokole za odhod iz te države«. Na MZZ so še povedali, da jih za zdaj za pomoč ni zaprosil nihče.
V novem videu, ki so ga danes, dan po zavzetju Kabula in razglasitvi zmage, objavili talibani, je drugi mož skupine dejal, da je zdaj čas za to, da poskrbijo za Afganistance in izboljšajo njihova življenja. »Zdaj je čas za preizkušnjo, svojemu narodu bomo služili, zagotovili mir, naredili, kar se da, za izboljšanje njihovih življenj,« je obkrožen s skupino drugih borcev dejal Mulah Baradar Akhund, čigar besede povzema BBC.
Že v nedeljo je tiskovni predstavnik talibanov Mohamed Naim v intervjuju za Al Džaziro zagotovil, da talibani nočejo živeti v izolaciji, način in oblika vladanja pa da bosta znana kmalu. Kot je dodal, skupina spoštuje pravice žensk in manjšin ter svobodo izražanja v okviru šeriatskega prava. Želijo si mirnih odnosov z mednarodno skupnostjo, njegove besede povzemajo tuje tiskovne agencije.
Medtem ko poskušajo mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki vzbujajo zaskrbljenost. V mestu Balh naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, neki moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.
A medtem ko ostaja še več neznank o nadaljnjem poteku življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili ultra strogo različico šeriatskega prava.
Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.
Skupina se je sicer na severu Pakistana pojavila v začetku 90. let preteklega stoletja, po umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Sprva naj bi pretežno paštunsko gibanje vzniknilo v verskih šolah, ki so se financirale pretežno z denarjem iz Savdske Arabije in pridigale strogo različico sunitskega islama.
V kasnejših letih so talibani hitro razširili svoj vpliv, zavzeli različne pokrajine v Afganistanu in nazadnje leta 1996 tudi Kabul. Do leta 1998 so nadzorovali 90 odstotkov države.
Svet je zares postal pozoren nanje leta 2001, ko so bili po napadih 11. septembra v New Yorku deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in njegovi skrajni skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel.
Predsednik NSi Matej Tonin je povedal, da so v Kabulu trenutno trije slovenski državljani, ki jih vojska poskuša evakuirati. Še do nedavnega so bili sicer štirje, a je Slovenija enega uspešno evakuirala, je dejal v izjavi za medije.
Z zunanjega ministrstva so v zvezi s tem sporočili, da »so osebe s slovenskim državljanstvom, ki se umikajo iz Afganistana, zaposlene pri različnih delodajalcih in uporabljajo njihove protokole za odhod iz te države«. Na MZZ so še povedali, da jih za zdaj za pomoč ni zaprosil nihče.
V novem videu, ki so ga danes, dan po zavzetju Kabula in razglasitvi zmage, objavili talibani, je drugi mož skupine dejal, da je zdaj čas za to, da poskrbijo za Afganistance in izboljšajo njihova življenja. »Zdaj je čas za preizkušnjo, svojemu narodu bomo služili, zagotovili mir, naredili, kar se da, za izboljšanje njihovih življenj,« je obkrožen s skupino drugih borcev dejal Mulah Baradar Akhund, čigar besede povzema BBC.
Že v nedeljo je tiskovni predstavnik talibanov Mohamed Naim v intervjuju za Al Džaziro zagotovil, da talibani nočejo živeti v izolaciji, način in oblika vladanja pa da bosta znana kmalu. Kot je dodal, skupina spoštuje pravice žensk in manjšin ter svobodo izražanja v okviru šeriatskega prava. Želijo si mirnih odnosov z mednarodno skupnostjo, njegove besede povzemajo tuje tiskovne agencije.
Skupina 70 držav je pozvala talibane, ki so v nedeljo prevzeli oblast v Afganistanu, naj omogočijo varen odhod vsem tujim državljanom in Afganistancem, ki želijo zapustiti državo. Izjavo, ki so jo objavili v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, je podpisala tudi Slovenija.
Ubili žensko, ker je bila neprimerno oblečena
Medtem ko poskušajo mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki vzbujajo zaskrbljenost. V mestu Balh naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, neki moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.
A medtem ko ostaja še več neznank o nadaljnjem poteku življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili ultra strogo različico šeriatskega prava.
Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.
Šole financirane z denarjem iz Savdske Arabije
Skupina se je sicer na severu Pakistana pojavila v začetku 90. let preteklega stoletja, po umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Sprva naj bi pretežno paštunsko gibanje vzniknilo v verskih šolah, ki so se financirale pretežno z denarjem iz Savdske Arabije in pridigale strogo različico sunitskega islama.
V kasnejših letih so talibani hitro razširili svoj vpliv, zavzeli različne pokrajine v Afganistanu in nazadnje leta 1996 tudi Kabul. Do leta 1998 so nadzorovali 90 odstotkov države.
Svet je zares postal pozoren nanje leta 2001, ko so bili po napadih 11. septembra v New Yorku deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in njegovi skrajni skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel.
