Tasmanski vrag spet v Avstraliji: kar devet novih mladičev (FOTO)
Zares so od vraga! Iz celinske Avstralije so jih dingi, ljudje in podnebne spremembe pregnali pred 3000 leti, a kot kaže, se znova vračajo v deželo tja spodaj. Po dolgem obdobju, v katerem so živeli le na Tasmaniji, pa še tam jih nevarno ogroža rak, se tasmanski vragi vračajo v Avstralijo, in sicer v naravni rezervat, v katerega so pred dvema letoma naselili 28 čokatih sesalcev, ki strašijo z zelo močnim ugrizom.
Uspešno se parijo
Ti se, kot kaže, uspešno parijo, v rezervatu severno od Sydneyja tako upajo, da se bo ta živalska vrsta z leti toliko okrepila, da bo znova lahko zaživela v divjini. Mladiči so jih prvič razveselili že lani, znova pa so v vrečah samic opazili naraščaj pred dnevi: kar devet drobnih rožnatih živali se zdaj uspešno razvija, mladičev pa bo v prihodnjih tednih v parku Barrington, tako upajo strokovnjaki pri organizaciji Aussie Ark, še več.
Tasmanske vrage so na zaščiteno območje v Avstraliji naselili septembra 2020, skupno jih je tam zaživelo 28. Mladički, velikosti oreška, bodo po približno treh mesecih na nogah.
Takrat bodo že odeti v kožušček črno rjave barve, večini se na prsih izriše tudi bela lisa, in bodo s čokatim telesom spominjali na medvedje mladičke, pojasnjujejo naravovarstveniki in pristavljajo, da je zanje značilno izrazito vreščanje med hranjenjem. So največji mesojedi vrečarji na svetu. Odrasla žival je dolga do 76 centimetrov, tehta okoli 12 kilogramov.
25.000 jih je še na Tasmaniji.
Z zelo močnimi čeljustmi in ostrimi zobmi najraje trgajo mrhovino, tudi živali, ubite na cestah. Skupaj z večjimi tasmanskimi tigri so nekoč veljali za največje plenilce tam spodaj, a so bili za populacijo usodni dingi, divji psi, njihovi tekmeci in plenilci, ljudje in pa klimatske spremembe. Vrsto je začela redčiti tudi zelo razširjena oblika raka, ki sicer ogroža tudi tasmansko populacijo.
Tam so zato že ustvarili dva ločena rezervata za živali, da bi lahko ob morebitnem novem izbruhu obvarovali in obnovili vrsto. V tasmanski divjini sicer živi okoli 25.000 primerkov, od leta 1996, ko so prvič ugotovili hudo bolezen med njimi, se je populacija zmanjšala za 90 odstotkov.
