Težave za Švedsko in Finsko, Erdogan jima sporoča naj ne hodijo v Turčijo
Ruska invazija na Ukrajino je sprožila še en zgodovinski trenutek, željo Finske in Švedske, da se pridružila Natu. Obe državi sta desetletja sloveli po svoji nevtralnosti, a bližina ruske meje in predvsem nepredvidljivost ruskega predsednika Vladimirja Putina sta najprej zaskrbeli Fince, nato še njihove zahodne sosede.
»Ko pogledamo Rusijo, vidimo povsem drugačno državo, kot je bila še pred nekaj meseci. Z napadom na Ukrajino se je vse spremenilo in menim, da mirna prihodnost z njo kot sosedo ni več mogoča,« je pred dnevi dejala finska premierka Sanna Marin, ki je pridružitev zvezi Nato sicer opisala kot miroljubno dejanje, ki naj bi zagotovilo, da na Finskem nikoli več ne bo vojne. Z njo se je strinjala švedska premierka Magdalena Andersson, ki je prepričana, da je najboljši način, da rojake zavarujejo pred vojno, to, da se skupaj s Finsko pridružijo Natu. A kot kaže, ne bo šlo vse gladko. Turški predsednik Reçep Erdogan je namreč napovedal, da Turčija ne bo podprla članstva nobene od njiju.
2019. leta je Švedska uvedla sankcije proti Turčiji.
Obtožil ju je, da podpirata teroristične skupine, Švedom pa zameri tudi, da so leta 2019 zaradi operacije Ankare v Siriji nehali Turčiji prodajati orožje. Prav tako je zavrnil pobudo obeh držav, da v Ankaro pošljeta delegaciji, ki bi se tam srečali s turškimi predstavniki in poskušali skleniti dogovor. »Hočejo priti, da bi nas prepričali? Oprostite, ampak naj se raje ne trudijo,« je dejal Erdogan. Njegovo stališče ne pomeni nič dobrega, saj mora država, ki se želi pridružiti Natu dobiti zeleno luč vseh držav članic, Turčija, ki se je zvezi pridružila leta 1952, pa je tudi ena pomembnejših članic z drugo največjo vojsko, takoj za Združenimi državami Amerike.
